Menu Item
Med tem, ko sta ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un v Pjongjangu krepila zavezništvo, je njun najpomembnejši partner dogajanje spremljal iz več sto kilometrov oddaljenega Pekinga. Kaj najbolj skrbi kitajskega predsednika?
Ko sta se ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un prejšnji teden vozila po ulicah Pjongjanga v luksuznem mercedes-benzu, je najpomembnejši partner obeh samodržcev dogajanje spremljal v več sto kilometrov oddaljenem Pekingu.
Kitajski predsednik Ši Džinping je Severno Korejo obiskal pred petimi leti. Takrat sta se voditelja zavezala k okrepitvi vezi in poglobitvi sodelovanja. A je ta dogovor v primerjavi s “prelomnim” partnerstvom Putina in Kima zbledel.
V obsežni pogodbi – ki obsega politično, trgovinsko, naložbeno in varnostno sodelovanje – sta se Rusija in Severna Koreja zavezali, da bosta v primeru agresije na katerokoli od teh dveh držav uporabili vsa razpoložljiva sredstva. Putin je ob tem dejal, da sta državi vezi ponesli na novo raven, Kim pa je zavezništvo označil za prelomni trenutek.
Obrambni pakt pa je vznemiril Združene države Amerike in njihove azijske zaveznice. Japonska je izrazila “resno zaskrbljenost zaradi dejstva, da predsednik Putin ni izključil vojaško-tehničnega sodelovanja s Severno Korejo”. Južna Koreja pa je sklicala izredni sestanek o nacionalni varnosti in dodala, da bo razmislila o pošiljanju orožja Ukrajini.
Nasprotno pa je bila Kitajska, ki je glavna politična in gospodarska zaveznica Rusije in Severne Koreje, zelo molčeča. Analitiki menijo, da Kitajska previdno spremlja dogajanje.
Peking skuša nadzorovati situacijo
Poglabljanje vezi med Putinom in Kimom lahko Šiju prinese negotovost. Med tem, ko se spopada z vrsto domačih izzivov, zlasti upočasnjevanjem gospodarstva, bi namreč kitajski predsednik potreboval mir in stabilnost v severovzhodni Aziji.
Peking skrbi, da bi Putinova pomoč Pjongjangu lahko opogumila nestanoviten Kimov režim, ki bi močno pospešil jedrsko oboroževanje in raketne programe, je povedal docent Liu Dongšu, ki se na univerzi v Hongkongu ukvarja s kitajsko politiko. Po njegovih besedah si Kitajska želi nadzorovati razmere in preprečiti zaostrovanje, a hkrati tudi preprečiti propad Severne Koreje, saj bi to lahko omogočilo širjenje nadzora ZDA vse do meje s Kitajsko.
Do sedaj je bila Rusija večinoma usklajena s Kitajsko pri tem vprašanju, vendar je bilo krhko ravnovesje zaradi ruske potrebe po podpori v vojni v Ukrajini porušeno. ZDA trdijo, da je Rusija od Severne Koreje dobila orožje, a sta obe državi to zavrnili. Kitajsko pa so ZDA obtožile, da Rusiji dobavlja blago za dvojno rabo. Peking se sicer izogiba neposredni vojaški pomoči Rusiji in Severni Koreji. “Če bo Putin Severni Koreji nudil več podpore pri jedrskem vprašanju, bo Kitajska težje nadzorovala razmere na Korejskem polotoku,” je povedal Liu.
Politično sporočilo pakta jasno in glasno
Pogodba, ki sta jo podpisala Putin in Kim, se navezuje na pogodbo, ki sta jo Sovjetska zveza in Severna Koreja podpisali leta 1961, med hladno vojno. Po razpadu Sovjetske zveze je bila ta pogodba nadomeščena s sporazumom, ki je nudil šibkejša varnostna zagotovila. Severna Koreja je tega leta podpisala tudi sporazum s Kitajsko, ki pa še vedno velja. To je edina uradna pogodba o vojaškem zavezništvu, ki jo je Kitajska podpisala z drugo državo. Peking sicer ni jasen glede tega, ali je Kitajska dolžna samodejno pomagati Severni Koreji, če izbruhne vojna.
Nejasno pa ostaja tudi, ali sta to pripravljeni in sposobni storiti Rusija in Severna Koreja.
Nov sporazum je bil podpisan v času povečanih napetosti na Korejskem polotoku, Kim je okrepil retoriko in opustil dolgoletna prizadevanja za združitev z Južno Korejo. Ker proti koncu korejske vojne leta 1953 med Korejama ni bila podpisana uradna mirovna pogodba, sta Koreji tehnično še vedno v vojnem stanju.
Politično sporočilo pakta je jasno in glasno: avtokratski državi, ki ju vodi sovražnost do ZDA in njihovih zaveznikov, si prizadevata spodkopati in ustvariti alternativo svetovnemu redu pod vodstvom Zahoda, kar je tudi cilj Kitajske.
Kitajska ne želi, da bi jo obravnavali kot del nove osi zla
Podobno sta pred mesecem dni po obisku v Pekingu sporočila Putin in Ši. Zahodni obiskovalci so takrat svarili pred ohlapnim, a vse večjim usklajevanjem interesov med Kitajsko, Rusijo, Severno Korejo in Iranom, kar je eden od visokih ameriških vojaških poveljnikov nedavno primerjal z novo “osjo zla”. Ker Moskva in Pjongjang poglabljata svoje zavezništvo, bo Peking previdno ohranjal razdaljo, je ocenil Liu in dodal, da “Kitajska zagotovo ne želi, da bi jo obravnavali kot del nove osi”.
Kljub temu pa je bila Kitajska med srečanjem Putina in Kima glavna tema. “Vsako takšno srečanje bo vključevalo tudi razpravo o Kitajski,” je povedal Edward Howell, predavatelj politike na Univerzi v Oxfordu v Združenem kraljestvu, ki se ukvarja s Korejskim polotokom. “Rusija bo dobro vedela, da Kitajska ne želi biti izpuščena iz kakršnih koli pomembnih pogajanj, ki vključujejo Severno Korejo, tudi zato, ker je Kitajska v primerjavi z Rusijo za Severno Korejo veliko pomembnejša.”
Direktorica oddelka za Kitajsko v ameriškem mislišču Stimson Center Jun Sun je prepričana, da Kitajska meni, da ne more nadzorovati tempa in obsega poglabljanja sodelovanja med Rusijo in Severno Korejo. “Vedo pa, da ima Kitajska nenadomestljivo vlogo za Rusijo in Severno Korejo,” je dejala. Kitajska ostaja največja trgovinska partnerica Rusije in Severne Koreje, prav tako pa je Peking pomembna politična podpora in predstavlja diplomatsko kritje obema državama.
“Kitajska meni, da zavezništvo med Rusijo in Severno Korejo ne bi pomenilo izdaje,” je dejal Liu. “Nobena od obeh držav ni sposobna izdati Kitajske. Kljub zavezništvu se morata še vedno zanašati na Kitajsko.”
Avtorica: Nectar Gan/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje