
Česa si Putin zares želi? Ugibanja o tem, kje se bodo ustavili njegovi apetiti, se pojavljajo vse od začetka ruske invazije na Ukrajino pred tremi leti, ob mirovnih pogovorih z ZDA pa postajajo glasnejši. "Za ruskega predsednika Vladimirja Putina je stvar osebna, njegovi dolgoročni načrti se ne spreminjajo," v analizi ugotavlja CNN.
Odkar je Rusija napadla Ukrajino, se pojavljajo ugibanja, kaj je tisto, česar si želi ruski predsednik Vladimir Putin. V zadnjih tednih, ko so na mizi pogovori o miru, to vprašanje znova prehaja v ospredje. Ameriški predsednik Donald Trump pravi, da si njegov ruski kolega želi miru. Ukrajina in evropske zaveznice pa menijo, da odgovor ni tako preprost. Tisto, česar si Putin želi, je v resnici veliko, veliko večje, v analizi ocenjuje tudi CNN.
Putin ne skriva svojega mnenja, da Ukrajina ne bi smela obstajati kot neodvisna država. Odkar je leta 2022 odredil invazijo na sosednjo državo, je večkrat dejal, da je bolj naklonjen ureditvi sveta iz časa hladne vojne – ko je bil tudi Nato precej manjši.
Bolj kot tega pa si Putin želi popolnoma novega svetovnega reda, kjer ima glavno vlogo Rusija, piše CNN.
Putin in številni njegovi najbolj zaupanja vredni zavezniki so izšli iz ostankov KGB, obveščevalne agencije iz sovjetskih časov. Nikoli niso pozabili ponižanja ob razpadu Sovjetske zveze in niso zadovoljni s tem, kako se je svet od takrat razvil.
Še en udarec za Rusijo so bila devetdeseta leta, ko sta propadlo rusko gospodarstvo reševala mednarodni denarni sklad in svetovna banka. V tem kaosu je na oblast stopil Vladimir Putin ter spreobrnil kaos v Rusiji.
Od leta 2000, ko je postal predsednik, so država in številni Rusi zaradi stalno naraščajočih cen nafte postali bogatejši kot kdaj koli prej. Rusija je postala članica svetovne gospodarske elitne skupine G7, ki se je po njeni priključitvi preimenovala v G8.

Vendar to za ruskega voditelja ni bilo dovolj, je za CNN povedala Kristine Berzina, izvršna direktorica pri nemškem maršalskem skladu ZDA. “Zaradi višjih geopolitičnih ciljev je vse to z veseljem zavrgel,” je dejala in spomnila na sankcije, ki so jih zahodne države uvedle po napadu na Ukrajino.
“Za Rusijo ni bilo nikoli dovolj dobro, da je bila osma v skupini G7. To ne ustreza njenemu pogledu na lastno izjemnost. Je največja država na svetu, najbogatejša z naravnimi viri. Zakaj bi bila torej zgolj eden izmed igralcev?” je tudi izpostavila Berzina.
S pogovori nima ničesar izgubiti
Če želimo razumeti, česa se Putin nadeja od pogovorov v ZDA, se moramo ob tem zavedati, zakaj je do teh pogovorov prišlo – strani se pogovarjata samo zato, ker so ZDA pod Trumpom spremenile svojo politiko in ne zaradi tega, ker bi si v apetitih ali nazorih premislila Rusija.
Ker Trump želi, da se vojna v Ukrajini konča, tudi če ne pod najboljšimi pogoji za to evropsko državo, Putin tako s pogovori nima ničesar izgubiti. Trump obenem trdi, da je Rusija tista, ki “v rokah drži vse karte”, v resnici pa so boji na fronti zastali. Rusija po treh letih vojne obvladuje okoli petino ukrajinskega ozemlja, njena vojska je izčrpana. Resničnost je precej drugačna od prvotnih načrtov Putina, da bo misija Ukrajina preprosta in hitra.
“Rusi v bistvu izgubljajo. Vendar pa Ukrajinci izgubljajo hitreje,“ je za CNN povedal vodilni ruski analitik Mark Galeotti. Prestop Trumpa na rusko stran bo izgubo Ukrajincev še pohitril, sploh zato, ker se Ukrajina zanaša na dobavo ameriškega orožja in obveščevalne podatke.
Trumpovo prizadevanje za končanje vojne je tako za Rusijo priložnost za zagotovitev hitre zmage. Ob tem Putin seveda ne pozablja na svoje dolgoročne načrte, ocenjuje ruski analitik: “Putin je oportunist. Rad ustvarja dinamične, kaotične razmere, ki prinašajo številne priložnosti. In potem lahko samo izbere priložnost, ki mu je všeč, si premisli.”
Za Putina je boj oseben: kakšni so načrti
Putin in njegovi sodelavci so v zadnjih tednih večkrat dali vedeti, da se njihovi dolgoročni načrti kljub pogovorom z ZDA niso spremenili. Čeprav govorijo o želji po miru, ruski uradniki še naprej vztrajajo, da je treba “odpraviti temeljne vzroke” konflikta v Ukrajini.
Po mnenju Kremlja so ti temeljni vzroki suverenost Ukrajine in njen demokratično izvoljeni predsednik Volodimir Zelenski ter širitev Nata na vzhod v zadnjih 30 letih.

Če Putinu v treh letih vojne ni uspelo prevzeti Ukrajine in jo znova spremeniti v prorusko državo, to ne pomeni, da je cilj opustil. S končanjem vojne se bo dosege morda lotil na drugačen način. “Rusija v drugi državi svojo voljo najlažje doseže ne z vojaškimi sredstvi, temveč z vmešavanjem in volilnim procesom,“ je dejal Berzina, ki ocenjuje, da bo Rusija v Ukrajini storila prav to.
Oziroma to že počne, v zadnjem času je namreč večkrat podvomila o legitimni izvolitvi ukrajinskega predsednika, dvome pa sta začela z Rusijo deliti tudi Trump in ameriški podpredsednik J. D. Vance. Evropa na drugi strani Putinu ne zaupa. Sploh zaradi možnosti, da bo svojo vojsko v prihodnosti usmeril v druge evropske države.
“Za Kremelj to ni vojna z Ukrajino, ampak vojna z Zahodom,” ocenjuje ruski raziskovalni novinar Andrej Soldatov, ki živi v izgnanstvu. Za Rusijo in Putina je ta boj oseben, tudi dodaja novinar. “Resnično verjamejo, da si Zahod že desetletja prizadeva za popolno uničenje Rusije.”
Rusija lahko veliko svoje moči pridobi z ustvarjanjem vrzeli med Evropo in ZDA, kar ji s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo očitno uspeva.
*Prispevek je povzet po analizi novinarke CNN Ivane Kottasove.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje