Menu Item
Ob tretji obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino so ZDA presenetile z glasovanjem v Združenih narodih, kjer so se povezale z državami, kot sta Rusija in Severna Koreja. Ta presenetljiva poteza je še okrepila razkol med ZDA in Evropo. Trumpova želja po srečanju s Putinom je medtem sprožila nov diplomatski obračun, ki spreminja globalno ravnotežje in ruši stara zavezništva, piše v analizi medijske hiše CNN, ki jo objavljamo v celoti.
Ameriški predsednik Donald Trump je že precej spremenil globalno vlogo Amerike.
V ponedeljek, ob tretji obletnici začetka brutalne ruske agresije na Ukrajino, so se ZDA izognile obsodbi Kremlja in si pri glasovanju v Združenih narodih izbrale nove zaveznike – med njimi celo dolgoletne nasprotnike, kot sta Rusija in Severna Koreja.
Drama na sedežu OZN je precej bolj nazorno razkrila globok razkol med ZDA in Evropo kot prizori iz Bele hiše, kjer sta si Trump in njegov francoski kolega Emmanuel Macron izmenjavala vljudnostne geste in pohvale.
A to je bil le eden od številnih presenetljivih trenutkov na dan dramatične diplomacije, ki se je odvijala od Kijeva do Moskve, od Londona do Washingtona in New Yorka, medtem ko svetovne sile hitijo preoblikovati geopolitično ravnotežje, ki ga je Trump v hipu obrnil na glavo.
A ena stvar o ameriškem predsedniku je jasna – njegova želja po osebnem srečanju s prijateljem, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je sprožila val diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini, ki je dolga leta ostajala v mrtvem teku.
Toda njegov presenetljivi premik proti Putinu in stran od Ukrajine je razbil stara zavezništva in sprožil tekmo zaveznikov in nasprotnikov ZDA, ki zdaj hitijo vplivati na mirovni dogovor, ki ga Trump želi skleniti z ruskim voditeljem.
Evropa stopnjuje pritisk na Rusijo, medtem ko ZDA počnejo enako z Ukrajino
Ob obletnici začetka invazije so svetovni voditelji z vlakom prispeli v vojni Kijev, da bi izrazili podporo predsedniku Volodimirju Zelenskemu – le nekaj dni po tem, ko ga je Donald Trump ostro kritiziral. Med njimi je bil tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je lahko sočustvoval s svojim gostiteljem, saj ga je Trump v ponedeljek znova užalil, pri čemer ga je označil za “guvernerja” domnevne 51. ameriške zvezne države.
V Londonu je britanski premier Keir Starmer, ki bo sledil Macronovemu zgledu in se v četrtek odpravil v Belo hišo, dejal, da bi morala skupina G7 “bolj tvegati”, da bi lahko kaznovala Rusijo, pri čemer je napovedal nov sveženj sankcij. A Trump ima drugačne načrte – želi, da se Rusija vrne v klub bogatih držav.
V Moskvi je Putin obsodil evropske voditelje, ki naj bi bili preveč povezani z Ukrajino, da bi lahko posredovali pri mirovnih pogajanjih. Ob tem je Trumpu namenil pohvale, ki jih ta tako rad sliši – dejal je, da je ameriški predsednik osvobojen tovrstnih “okovov”.
Toda za vsem tem diplomatskim gledališčem se skriva skupna skrb: svetovni voditelji se zavedajo, da je Trump obupan, da bi sklenil “dogovor”, s katerim bi si utrdil ugled, in bojijo se, da bo zaradi želje po političnem zmagoslavju doma ter želje po Nobelovi nagradi za mir privolil v vsakršne pogoje.
“To je to, kar počnem. Sklepam dogovore. Moje celotno življenje so dogovori. To je vse, kar znam – dogovori. In vem, kdaj jih nekdo želi skleniti in kdaj ne,” je Trump samozavestno izjavil na ponedeljkovi tiskovni konferenci z Macronom.
Njegovi podrejeni mu pogosto pripisujejo skoraj nadčloveško pogajalsko sposobnost. “Je glavni pogajalec. Vrhovni poveljnik. In le zaradi njegove moči smo v tej situaciji,” je v nedeljo za Fox Business izjavil svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz.
Najboljše, kar lahko rečemo o predsednikovem neortodoksnem pristopu, je, da odpira možnost končanja vojne, ki terja življenja mladih ukrajinskih in ruskih vojakov ter je zahtevala že na tisoče civilnih žrtev.
In če mu uspe skleniti dogovor z Ukrajino o izkoriščanju njenih redkih rudnin – kar je sicer pod velikim vprašajem, saj je Kijev že zavrnil njegove prejšnje zahteve po izkoriščanju virov – bi lahko s tem ustvaril gospodarsko prihodnost za državo in hkrati zagotovil razlog, da bi bila njegova administracija ter druge svetovne sile še naprej vpletene v obnovo Ukrajine.
Ne glede na vse pa nihče ne more trditi, da Trump ne izpolnjuje svoje obljube “Najprej Amerika”, ki je mnoge volilce prepričala, da mu podelijo še en mandat.
Njegov brezkompromisni pristop do Evrope že prinaša rezultate. Francija in Velika Britanija zdaj ponujata možnost pošiljanja “mirovnih sil” v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, članice Nata pa očitno začenjajo bistveno povečevati izdatke za obrambo.
A Ukrajina – tako kot Gaza, ki jo Trump želi spremeniti v “riviero Bližnjega vzhoda”, potem ko bi Palestince izselil – ni nepremičninski posel.
Vzpostavljanje miru vključuje človeška življenja, zgodovinske zamere in zapletene strateške izračune, vključno z eksistencialnim vprašanjem, ali bo Ukrajina sploh preživela in kaj bi morebitna Putinova “zmaga” pomenila za prihodnjo varnost Evrope. To nikakor ni primerljivo z blagovnimi znamkami in nepremičninskimi transakcijami, ki jih je Trump sklepal pri gradnji igralnic, igrišč za golf in stolpnic v svoji burni poslovni karieri.
Skrbi evropskih voditeljev pa so se le še poglobile po ponedeljkovi skupni novinarski konferenci z Macronom, kjer je Trump pokazal precejšnje nerazumevanje posledic mirovnega sporazuma brez varnostnih zagotovil, kar bi pravzaprav pomenilo nagrado za Putinovo ozemeljsko osvajanje in postavilo temelje za prihodnje vojne. Namesto tega je ameriški predsednik neprestano ponavljal, da se invazija ne bi zgodila, če bi bil on takrat v Beli hiši.
Macron uporabil svoj šarm
Macron je uporabil svoj široki repertoar komplimentov in neizmerno dolgih rokovanj za svojega “dragega Donalda”. In celo uspelo mu ga je popraviti v ovalni pisarni ob napačni trditvi, da je Washington skoraj podvojil evropsko podporo Ukrajini.
Po obisku Bele hiše je Macron iskal še en način, kako vplivati na Trumpa – obrnil se je na Fox News, kjer je Bretu Baierju dejal: “Menim, da prihod predsednika Trumpa pomeni prelomnico. In verjamem, da imajo ZDA moč, da se znova vpletejo v odnose z Rusijo … Moja skrb pa je, da moramo ukrepati hitro. Toda najprej potrebujemo premirje, ki ga je mogoče preveriti, oceniti, in šele nato začeti pogajanja.”
Že prej je Macron v Beli hiši izjavil: “Želimo mir, tudi on želi mir. Želimo ga hitro, a ne želimo šibkega dogovora.” Francozi in Britanci zahtevajo varnostna zagotovila za Ukrajino, ki jih po njihovem mnenju lahko okrepi le ameriška pomoč, če želi Zahod preprečiti, da bi Rusija znova zanetila vojno.
“To, da so Evropejci pripravljeni dati ta varnostna zagotovila in da zdaj obstaja jasno ameriško sporočilo o pripravljenosti ZDA, da podprejo takšen pristop – to je prelomnica,” je poudaril Macron. “To je eno ključnih področij napredka, ki smo jih dosegli med tem obiskom.”
Toda kako daleč sega ta “solidarnost”, ostaja nejasno, saj Trump ni javno obljubil ameriške pomoči. Morda noče razjeziti Putina pred njunim morebitnim srečanjem. Ali pa ga skrbi, da bi ameriška vojska kot del varnostnih zagotovil tvegala neposreden spopad z ruskimi silami.
Kljub Macronovim optimističnim izjavam Trump še vedno vidi vojno v povsem drugačni luči – kar so pokazali tudi dogodki v Združenih narodih.
Ameriška delegacija je skupaj z nekaterimi svojimi največjimi nasprotniki, vključno z režimoma v Moskvi in Pjongjangu, glasovala proti resoluciji Generalne skupščine, ki je obsodila rusko agresijo v Ukrajini in pozvala k vrnitvi ozemelj pod nadzor Kijeva.
Kasneje so Rusija in ZDA znova glasovale enotno, tokrat v Varnostnem svetu, kjer so Američani predlagali resolucijo, ki ni neposredno izpostavila ruske agresije, ampak je zgolj pozvala k hitremu končanju vojne in trajnemu miru.
Ameriška resolucija je bila sprejeta z 10 glasovi za in nobenim proti, a ključni ameriški zavezniki, vključno s stalnima članicama Francijo in Veliko Britanijo, so se vzdržali. Obe državi sta predlagali amandmaje, s katerimi bi v besedilo vključili sklicevanje na Ustanovno listino ZN in ozemeljsko celovitost Ukrajine, a jih je Rusija zavrnila z vetom. “Rusija še naprej krši mednarodno pravo in Ustanovno listino Združenih narodov s svojo agresijo proti Ukrajini,” je dejal eden od diplomatov.
Razhajanje med Washingtonom in njegovimi tradicionalnimi zavezniki, ki jih ZDA varujejo že od druge svetovne vojne, je postalo še očitnejše v ovalni pisarni, ko so Trumpa vprašali, ali je Putin, ki zapira in ubija svoje nasprotnike, “diktator”.
“Tega izraza ne uporabljam lahkotno,” je odgovoril Trump – le nekaj dni po tem, ko je isti izraz pripisal demokratično izvoljenemu Zelenskemu.
Macron je ob tem zadrževal nasmešek, a njegov pogled je govoril vse. Naloga, ki si jo je zadal, ni lahka.
Avtor: Stephen Collinson/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje