Menu Item
Ameriški predsednik Donald Trump je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega dvakrat v enem dnevu oklical za diktatorja. Predsednik države, ki je Ukrajini v skoraj treh letih vojne stala najbolj ob strani, je šel še korak dlje, ko je celo izjavil, da je vojno začela Ukrajina. Objavljamo analizo dogajanja medijske hiše CNN.
Sum, da gre za osebno zadevo, je vedno obstajal, vendar je obstajalo tudi upanje, da bo prevladalo večje dobro tako za ZDA kot Ukrajino, v analizi za CNN piše novinar Nick Paton Walsh.
V zadnjih 24 urah se je počasi razplamtela očitna nenaklonjenost Trumpa do ukrajinskega kolega Zelenskega. S tem pa se je pojavila resnična in nova negotovost o prihodnosti Ukrajine in varnosti širše Evrope.
Prejšnji teden je Donald Trump namignil, da se mu zdi, da je podpora Volodimirja Zelenskega med Ukrajinci nizka in da se bo moral soočiti z volitvami, v torek zvečer pa je šel še korak dlje in lažno izjavil, da ima ukrajinski predsednik zgolj 4-odstotno podporo in da je Ukrajina začela vojno.
Zelo podobna retorika, kot jo lahko slišimo iz Kremlja. Moskva se je trudila, da bi napačno namignila, da je za njenim neizzvanim napadom leta 2022 stala skorajšnja pridružitev Ukrajine zvezi Natu in da je Zelenski nelegitimen, ker se Ukrajina ni lotila velikanskega izziva izvedbe volitev v času vojne.
Zelenski je več mesecev laskal Trumpu kot tistemu, ki lahko z močjo zagotovi mir. Kijev je vedel, da retorika Trumpove ekipe v kampanji pomeni verjetne spremembe za Ukrajino, vendar je skupaj z evropskimi zavezniki upal, da si bo Trump prizadeval preprečiti, da bi se varnost na celini zrušila in da bo Rusijo skušal omejiti.
V ozadju je obstajalo tveganje, da bo njun sporni odnos iz Trumpovega prvega mandata – ko Zelenski v “popolnem” telefonskem pogovoru, ki je pripeljal do ustavne obtožbe ameriškega predsednika, Trumpu ni dal tistega, kar je želel – naposled eskaliral. In to se je zdaj zgodilo.
Zelenski je svoje pripombe o Trumpu, ki da živi v “dezinformacijskem prostoru”, omilil z dodatkom, da zelo spoštuje ameriškega predsednika in ameriško ljudstvo. Toda Trump se ni držal nazaj, dodal je celo, da mora “diktator” hitro ukrepati, da bi rešil Ukrajino in da si želi predvsem lahkega zaslužka.
Dvakrat v petih dneh je Bela hiša evropske demokratične voditelje lažno označila za tirane, medtem ko v isti sapi ni želela okrcati avtoritarnih ravnanj Kremlja. Podpredsednik ZDA J. D. Vance je konec tedna v Münchnu dejal, da se najbolj demokratični zavezniki ZDA v Evropi bojijo svojih volilcev. Zdaj Trump trdi, da je največji ruski nasprotnik tudi sam “diktator” v nastajanju. Putinovo vojsko propagandistov so prekosili kar na Pensilvanski aveniji.
Eksistencialna dilema, s katero se trenutno spopada Ukrajina, je, ali si lahko privošči izbiro med svojim vojnim predsednikom in svojim glavnim vojaškim podpornikom – ZDA. Kaj ji preostane?
Zelenski je zdaj tarča uničujočih objav najmočnejšega človeka na svetu, ki po papagajsko ponavlja večkrat slišane propagandne navedbe Kremlja, s tem pa spreminja potek največje vojne v Evropi po 40. letih prejšnjega stoletja.
Finančna podpora Trumpove administracije Ukrajini – brez katere je njen obstoj resno ogrožen – je zdaj v nevarnosti. Trump je večkrat – napačno – trdil, da je ukrajinska pomoč “izginila” ter da je Zelenski našel “zlato jamo”. Trump tako pripravlja teren ameriški javnosti, da bodo ZDA kmalu zaprle pipico pomoči Ukrajini.
Zakaj torej Zelenski, ki je polovico šestih let na oblasti preživel v vojni, za katero sprva ni verjel, da se bo zgodila, preprosto ne razpiše volitev in tako konča razprave o svoji legitimnosti? Izvedbe volitev v Ukrajini so se v zadnjih dveh desetletjih izkazale za zahtevne tudi v času miru. Rusija se je že vmešavala vanje in skušala vplivati. Leta 2004 je ukradla volitve in sprožila množične proteste, ki so privedli do odstavitve njenega marionetnega kandidata, ki je zmagal po prevari.
V času vojne so volitve zaradi vojnega stanja suspendirane. Premirje, ki ga predlaga tudi Trumpova ekipa, bi lahko privedlo do tega, da bi bilo prekinjeno vojskovanje in bi lahko tudi vojaki volili. A kaj bo z milijoni Ukrajincev v tujini, ki so postali begunci? Kaj pa volilna reforma in izredna zakonodaja, potrebna za legitimne in sodobne volitve? Bi jih bilo treba izpeljati na hitro, da bi čim prej prišli do rezultata, ali pa bi si morali vzeti čas in doseči najvišje standarde mednarodne legitimnosti? Kaj pa če ruski napadi z brezpilotnimi letalniki ali raketami ohromijo volilni dan? Več stvari bi lahko šlo narobe – in skoraj zagotovo tudi bo.
Vsekakor bi lahko nad rezultatom takšnih volitev lahko visela senca dvoma, kar bi še dodatno spodkopalo mandat Zelenskega, ki se že zdaj sooča s Trumpovimi navedbami, da je na položaju nelegitimno. Zgodil bi se kaos na bojiščih, zgodil bi se kaos v ukrajinskih dnevnih sobah in kavarnah Kijeva, zgodil bi se kaos med ukrajinsko diasporo po Evropi. In to je točno to, kar si Kremelj želi: politično trpljenje, ki bi Kijevu še dodatno otežilo življenje na bojni črti.
Trumpove motive pa je vedno težje razbrati. Pri vprašanju geopolitične varnosti in zvezi Nato ni prostora za blefiranje; nasprotniki bodo v zavezništvu zaznali šibkost in se ga ne bodo bali bolj zgolj zato, ker bi zavzelo trdo pogajalsko držo proti lastnim zaveznikom. Državi, ki se boji za lastno preživetje – meja in ljudi – ne gre vsiljevati pomanjkljivega miru. Prav tako ne gre spodkopavati vojnega voditelja in pričakovati, da bodo tudi njegovi vojaki na fronti omahnili. Trumpovo radikalno spreminjanje svetovnega reda v zadnjih dveh tednih je služilo le enemu strateškemu interesu. Interesu nasprotnika, zaradi katerega je bil Nato ustanovljen.
Avtor članka: Nick Paton Walsh/CNN
POSEBNI VIDEO: Kaj se nam lahko zgodi, če …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje