Menu Item
Medtem ko si je Putin odrezal velike kose ukrajinskega ozemlja, si Trump prizadeva po nizkih cenah dobiti njeno rudninsko bogastvo. "Dogovor" je precej podoben izsiljevanju, v analizi ugotavlja CNN.
Donald Trump ni edini predsednik, ki zazna slab dogovor, ko mu je ta ponujen, v analizi piše CNN.
Dejstvo, da je Volodimir Zelenski zavrnil ponudbo, po kateri bi ZDA odstopil skoraj polovico ukrajinskih redkih rudnin v zameno za zelo malo jamstev, je eden od mnogih razlogov, zaradi katerih je Trump besen na svojega kolega v Kijevu.
Ukrajinski predsednik je jasno povedal, da bo izkoriščanje dragocenih zemeljskih in energetskih virov njegove države eden od načinov za obnovo gospodarstva in mest po morebitnem koncu vojne. Toda ponudba ameriškega ministra za finance Scotta Bessenta v resnici sploh ni “posel”. Kljub temu jo ameriški uradniki hvalijo kot velikodušno lestev, ki bi Ukrajini pomagala priplezati do blaginje.
Je pa ta ponudba dober prikaz Trumpovega pogleda na zunanjo politiko in njegovo dojemanje vojne. Medtem ko je administracija Joeja Bidna podpirala Ukrajino, se je Trump postavil na stran napadalca.
Tako kot pri njegovem načrtu za preselitev vseh Palestincev iz Gaze, da bi lahko ZDA zgradile “riviero” obalnih letovišč, se tudi v primeru Ukrajine zdi, da je predsednikov motiv pridobivanje najboljšega potencialnega denarnega dobička za ZDA, in ne pravična rešitev morilskega konflikta, ki ogroža svet. Trump udejanja skepticizem svojih volilcev do več deset milijard dolarjev vojaške in finančne pomoči, ki jo je Bidnova administracija poslala Ukrajini, potem ko so v državo pred tremi leti nezakonito vdrle sile ruskega predsednika Vladimirja Putina, analizira CNN.
Trumpov “podjetniški” pristop pomeni razbijanje zunanjepolitičnih vrednot, ki so jih ZDA zasledovale desetletja. Med njimi tudi načela, da močne države ne smejo napadati manjših, kar je Washington zapisal v listini Združenih narodov, še piše CNN.
Njegov pritisk na žrtev konflikta odraža prizadevanje, da bi v najtemnejših časih izkoristil ukrajinski narod. Medtem ko si je Putin odrezal velike kose ukrajinskega ozemlja, si Trump prizadeva za velik del njenega rudninskega bogastva po nizki ceni. “Dogovor” je precej podoben izsiljevanju, ki ga je Trump proti Zelenskemu enkrat že preizkusil, ko mu je v prvem mandatu ponudil vojaško pomoč kot spodbudo, da bi napovedal preiskavo Joeja Bidna – to je nato vodilo do Trumpove prve ustavne obtožbe.
Kljub temu Bela hiša pravi, da Zelenski nima druge izbire, kot da podpiše pakt o poplačilu ameriških davkoplačevalcev v zameno za rešilno vrv za Kijev. Pa čeprav ta ne vsebuje nobenih zagotovil, da bo Washington še naprej pošiljal pomoč.
“Predsednik Trump je očitno trenutno zelo razočaran nad predsednikom Zelenskim,” je v četrtek dejal svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Mike Waltz. “Dejstvo, da ni prišel za mizo, da ni bil pripravljen izkoristiti te priložnosti, ki smo jo ponudili – mislim, da bo sčasoma prišel do te točke in upam, da zelo hitro.”
Spor o sporazumu o redkih rudninah je del širše slike poslabšanja odnosov ZDA z Zelenskim. Trump ponavlja rusko propagando o vojni, tudi lažne obtožbe, da je konflikt začel ukrajinski voditelj in da je diktator. Avtokrat v tej situaciji je Putin, ki Rusijo vodi 25 let, zapira svoje nasprotnike, zatira svobodne medije in prireja volitve. In ki je začel vojno, piše CNN.
Medtem ko Trump pravi, da je prepričan, da želi Putin ustaviti vojno in resno razmišlja o miru, ameriške in zavezniške obveščevalne službe o tem niso prepričane. Trije viri, seznanjeni s podatki zahodnih obveščevalnih služb, so za CNN povedali, da je Putinov cilj še vedno priključitev Ukrajine Rusiji ali pa majhna, šibka država, ki bo odvisna od Moskve. “Če bi dosegli prekinitev ognja, bo premirje samo čas, ko si bo Putin lahko odpočil in se ponovno oborožil ter se vrnil po preostanek tega, kar hoče,” je dejal eden od virov. “Nobenih znakov ni, da so se njegove ambicije spremenile.”
Ukrajinci se počutijo izdane
Dogodki zadnjih dni, zaradi katerih se Ukrajinci počutijo izdane, ameriški zavezniki so vznemirjeni, celo nekateri republikanski senatorji pa ogorčeni, so obudili razpravo o Trumpovih motivih in tem, kako bodo ti vplivali na možnosti za pravičen mirovni dogovor.
Ali predsednika žene osebna sovražnost do Zelenskega? Ali pa prezir do manjšega naroda v stiski, medtem ko želi preusmeriti ameriško zunanjo politiko v sistem vplivnih območij, ki bi jih nadzirali mogotci velesil, kot so on sam, Putin in kitajski predsednik Ši Džinping?
Ali pa je Trump, kot že mnogokrat prej, tako retoriko izbral preprosto zato, da bi si ustvaril dober pogajalski položaj? Bi lahko bil njegov namen zvabiti ruskega predsednika k zahtevnim pogajanjem? Zagotovo bi lahko Trump zaradi dobrih odnosov s Putinom bolj kot katerikoli drug zahodni voditelj vplival na ravnanje Rusije in morda dosegel, da bi ta popustila, analizira CNN.
Trajen mir, ki omogoča Ukrajini, da še naprej obstaja kot neodvisna, suverena država, izogibanje nagrajevanja Putinovega ekspanzionizma in ohranitev milijonov življenj, bi bili lahko velik dosežek zapuščine Donalda Trumpa. Trenutna besedna vojna med Washingtonom in Kijevom ne pomeni, da ne bo resnih pogajanj. Za zdaj sicer Trump še ni dokazal, da so njegove besede del premetenega načrta, s katerim bi razkril blef Kremlja, še piše CNN.
Trumpove divje besede pogosto povzročijo pretiran odziv njegovih kritikov, a so besede v tem primeru pomembne. Trump namreč zakriva osnovna dejstva o razlogih za vojno, to pa je velika napaka voditelja, ki naj bi se postavil na čelo mirovnih pogajanj.
Trumpova naklonjenost Putinu je izzvala čustveno grajo enega najpomembnejših republikanskih senatorjev, Thoma Tillisa. “Vladimir Putin je rak in največja grožnja demokraciji za časa mojega življenja. Ta rak se bo razširil v Južnokitajsko morje, na Tajvan in metastaziral po vsem svetu,” je opozoril senator.
Zakaj Zelenski ni mogel sprejeti “dogovora”
Ob predlaganem dogovoru o rudninah se ne zastavljajo le vprašanja o njegovih pogojih, ampak tudi o tem, kako Bela hiša (ne) razume politične dinamike v Ukrajini.
Nobene možnosti ni, da bi Zelenski ali katerikoli drug ukrajinski predsednik sprejel “dogovor” o predaji velikega dela geološke dediščine svoje države in ključa do njenih prihodnjih gospodarskih zmožnosti. Če bi ga, bi podpora med prebivalci verjetno res padla na kakšne 4 odstotke, kakršna naj bi bila po Trumpovih lažnih trditvah, piše CNN. Upoštevanje političnega položaja Zelenskega je ključnega pomena. Kakršenkoli mir bo namreč grenka pilula, ki jo bo moral požreti ukrajinski narod, saj bo skoraj zagotovo pomenila utrditev ruskega nadzora nad ukradenim ozemljem.
Zelenski je na Münchenski varnostni konferenci prejšnji konec tedna dejal, da enemu od svojih ministrov ni dovolil podpisati prvega osnutka dogovora z ZDA o rudninah. “Sporazum ni pripravljen za zaščito nas ali naših interesov,” je dejal novinarjem in opozoril, da v osnutku ne vidi nobenih varnostnih jamstev za Ukrajino.
Še vedno pa je možno, da bi prvi ameriški poskus dogovora zagotovil okvir za prihodnji sporazum. Zelenski dogovora ni izključil, bo pa vire svoje države poskušal uporabiti, da bi pridobil varnostna jamstva, ki jih Ukrajina potrebuje za preživetje po morebitnem mirovnem dogovoru.
Prvotni dogovor o redkih rudninah se je osredotočal na nadomestilo ZDA za preteklo pomoč Kijevu. Na več kot ducat straneh je določal naravne vire, ki bi bili del dogovora, sta za CNN povedala dva vira, seznanjena z dokumentom. Zelenski je v sredo dejal, da pogodba zahteva, da imajo ZDA v lasti ali prejemajo prihodke od polovice ukrajinskih redkih rudnin in drugih naravnih virov. Viri so povedali, da je v dokumentu zapisano, da gre za nadomestilo za nazaj, in ne za prihodnjo pomoč ZDA Ukrajini.
Waltz je v četrtkovem pogovoru za Fox News dejal, da je čas, da Ukrajina neha “sramotiti” Trumpa zaradi vsega dobrega, kar so on in ZDA naredila za državo. “To je nesprejemljivo. Umiriti morajo retoriko, dobro preučiti in podpisati ta dogovor,” je dejal.
Medtem ko je bil ukrajinski jezik v zadnjih dneh oster – Zelenski je ameriškega predsednika obtožil, da se zadržuje v “prostoru dezinformacij” – je večina poostrene retorike sledila Trumpovim lažnim trditvam in obtožbam.
V ZDA in Evropi je bes, ki ga je sprožil Trumpov obrat proti Ukrajini, politično vprašanje. Za Ukrajince pa je to vprašanje življenja in smrti.
“Ukrajinci se počutijo, kot da so edini odrasli, ki so ostali v sobi,” je za CNN povedala pisateljica in kuratorka Ukrajinskega inštituta v Londonu Sasha Dovzhyk. “Trenutno imamo v novicah izbruhe jeze nekoga, ki ga imamo za svetovnega voditelja, in Ukrajinci so v bistvu prepuščeni dekonstrukciji svetovnega reda.”
“V tem boju nismo prvič. Edina razlika je, da se trenutno soočamo z agresijo in dezinformacijami z druge strani – s strani naše velike zaveznice ZDA,” je dodala.
POSEBNI VIDEO: To je farsa demokracije
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje