Analiza CNN: Ukrajina z vdorom v Rusijo osramotila Putina

Mejni prehod med Ukrajino in Rusijo v regiji Sumi (Foto: REUTERS/Viacheslav Ratynskyi)

V ruski regiji Kursk se še vedno nadaljujejo spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, ki so tja vdrle prejšnji teden. Rusija ob nekaterih organizacijskih težavah hiti premeščat enote in jih pošilja na obmejno območje, ki ga je ob navideznem občutku varnosti dolgo časa puščala precej slabo zaščiteno. Ruski vojaški vrh mora to početi prav v času, ko je vojska tudi zaradi zanemarjanja obmejne varnosti na vzhodu Ukrajine napredovala.

Ukrajinska vojska vztraja v ruski obmejni regiji Kursk, kamor je vdrla prejšnji torek. Ruskim silam, ki so pretekle vdore proukrajinskih oboroženih skupin hitro končale, se skoraj po tednu dni še ni uspelo zbrati in ukrajinskih enot potisniti iz Rusije.

Ameriški Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je v svojem nedeljskem poročilu o dogajanju v Rusiji in Ukrajini navedel, da so ukrajinske enote v regiji Kursk še nekoliko napredovale, in sicer v smeri zahoda in severozahoda. Inštitut ob tem izpostavlja poročila ruske strani, da so razmere vsaj nekoliko stabilizirali. CNN medtem poroča, da so ukrajinske sile osvojile vsaj 250 kvadratnih kilometrov ozemlja v regiji Kursk, med drugim del mesta Sudža, kjer je pomemben terminal za dobavo ruskega plina v Evropo.

Ukrajinske enote, ki so vdrle v Rusijo, tega ozemlja na dolgi rok ne bodo mogle zadržati, četudi jim bodo iz Kijeva zagotovili okrepitve. Rusija namreč po začetnem šoku premešča enote in z okrepitvami postavlja obrambo, ki počasi že začenja delovati. Tako je rusko obrambno ministrstvo poročalo o uspešno zaustavljenem ukrajinskem prodoru globlje v regijo, CNN pa poroča tudi o pogostejših napadih z droni, ki načenjajo ukrajinske oklepne enote. A branjenje Kurska in krepitev obrambe spremlja nemalo organizacijskih težav, še navaja ISW.

Spremljevalci dogajanja v Ukrajini poudarjajo, da je ukrajinski vdor v pokrajino Kursk razgalil pomanjkljivo branjenje ruske meje. Kot piše CNN, so nekatere enote, zadolžene za branjenje meje, ob napadu zapustile položaje, več vojakov pa so Ukrajinci zajeli. Kot so navedli pri ISW, je Rusija severozahodni del meje z Ukrajino vse od umika izpred Kijeva in ukrajinske osvoboditve Harkova v letu 2022 obravnavala kot mirno območje. Vdor v regijo Kursk jo zdaj sili, da začne več sto kilometrov dolgo mejno linijo na severovzhodu Ukrajine obravnavati kot del aktivnega bojišča, ki ga mora braniti.

Utrjevanje meje ravno v času uspehov v Donecku

To pa bo pomenilo premeščanje vojaških enot, ki bi posledice lahko pustilo tudi na bojiščih v Ukrajini, kjer je ruska vojska letos prevzela iniciativo. Kot ugotavljajo pri ISW, je zanemarjanje obmejne obrambe Rusiji omogočilo, da je človeško silo usmerila zgolj v bojevanje na ukrajinskih bojiščih. Če bodo v izogib novim ukrajinskim vdorom v Rusijo mejo okrepili, bo to zmanjšalo prožnost in prilagodljivost, ki so jo ruski vojaški poveljniki imeli pri razporejanju enot. Rusko odbijanje vdora v regijo Kursk se po besedah ukrajinskega obrambnega uradnika že kaže z manjšo intenzivnostjo ruskih napadov na vzhodu Ukrajine. Drugod na fronti naj sprememb ne bi bilo.

Evakuirani prebivalci regije Kursk pred začasnimi šotori (Foto: Sputnik/PROFIMEDIA)

Kaj je vzrok za tvegano ukrajinsko potezo

Krepitev obrambe na meji z Ukrajino se zdi neizogibna. Tokratni vdor ukrajinske vojske je namreč sprožil veliko jeze tako med elito kot med lokalnim prebivalstvom, ki je moralo v več tisočih zapustiti svoje domove. Kot v analizi izpostavljajo na CNN, pa je bil vdor predvsem ponižujoč za rusko državo, ki se ponaša z zaščito domovine. Prav osramotitev Kremlja, predsednika Vladimirja Putina in ruske vojske, ki je na bojišču v zadnjem obdobju žela uspehe, je bila po pisanju CNN med očitnimi razlogi za tvegano ukrajinsko potezo.

Kakorkoli se bodo ruske sile odločile rešiti zagato v regiji Kursk in preprečiti nove vdore, pa bodo morale to storiti ravno v času, ko je njihova premoč v zraku in na tleh začela kazati rezultate. Tik pred vdorom so namreč ruske enote napredovale v regiji Doneck, ki se jo trudijo osvojiti v celoti in tako podkrepiti svojo zahtevo, da Kijev na mirovnih pogajanjih štiri vzhodne pokrajine pod (delnim) ruskim nadzorom prepusti Kremlju.

George Barros z ISW je za CNN ocenil, da so dogodki zadnjega tedna pokazali, kako zelo je Moskva odvisna od varnosti ruskega ozemlja, da lahko vodi vojno proti Ukrajini. “Rusija je na obmejne utrdbe pošiljala premalo ljudi in se je zanašala na svoje videnje varnosti, saj se ni počutila ranljivo,” je dodal. Občutek, ki se je ob več kot dva tisoč kilometrov dolgi meji nedvomno spremenil, še piše v analizi CNN.