Menu Item
Rusija ima eno očitno zaveznico, na katero se lahko obrne tudi zdaj, ko so zaradi ukrajinske krize odnosi med Moskvo in Zahodom močno zaostreni. Toda v primeru ruske invazije na Ukrajino in posledično tako ostrih sankcij Amerike in Evrope zoper Rusijo, da bi te "uničile rusko gospodarstvo", lahko Rusija od Pekinga pričakuje bolj kot ne le diplomatsko podporo. Je že res, da so politične in vojaške vezi med Pekingom in Moskvo močne. A ko pride do ekonomskih odnosov med tema dvema velesilama, postanejo stvari precej bolj kompleksne.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob začetku zimskih olimpijskih iger v Pekingu srečal s kitajskim kolegom Ši Džinpingom. Kremelj je srečanje označil za toplo in konstruktivno, kitajska državna tiskovna agencija Šinhua je poročala, da sta se voditelja strinjala, da bosta poglobila sodelovanje.
Ruski naftni gigant Rosneft je sporočil, da bo v naslednjem desetletju povečal dobave na Kitajsko, Putin pa je po srečanju izjavil: “S skupnim delom lahko dosežemo stabilno gospodarsko rast in se skupaj upremo današnjim tveganjem in izzivom.”
“Mati vseh sankcij”
Ta tveganja se bodo zelo povečala, če bo Rusija napadla Ukrajino, kar Moskva sicer vztrajno zanika.
Amerika grozi, da bo v primeru ruske invazije na Ukrajino Rusija prestopila tanko rdečo črto, da Rusiji v tem primeru grozi paket ostrih ekonomskih sankcij, tako rekoč “mati vseh sankcij”, ki jih bodo v primeru ruskega napada poleg ZDA verjetno sprožile tudi evropske države.
Sankcije naj bi bile tokrat še ostrejše od tistih leta 2014, ko je Rusija pripojila Krim.
Kitajska, ki ima tudi sama napete odnose z Zahodom, je Rusiji že izrazila diplomatsko podporo.
V skupni izjavi, objavljeni po zadnjem srečanju ruskega in kitajskega predsednika minuli petek, sta Ši in Putin dejala, da obe strani nasprotujeta “nadaljnji širitvi Nata”.
Rusijo, kot je znano, skrbi, da bi se severnoatlantskemu zavezništvu pridružila tudi Ukrajina.
“Ši skoraj zagotovo verjame, da obstaja strateški interes Kitajske za podporo Rusiji,” je dejal Craig Singleton, višji svetovalec za Kitajsko Fundacije za obrambo demokracij s sedežem v Washingtonu, saj je znano tudi, da je Kitajska “v trajnih napetostih z ZDA.”
A obstaja že nekaj dokazov, da so napetosti z Zahodom še bolj poglobile sodelovanje med Kitajsko in Rusijo, pravi Alexander Gabuev, višji sodelavec v moskovskem centru Carnegie. Ob tem našteje orožarske posle, skupen rusko-kitajski razvoj orožja in tudi povečano število skupnih vaj.
Rusija odvisna od Kitajske, a v obratni smeri ni tako
Ni pa povsem jasno, kako bi se lahko poglobilo sodelovanje Kitajske in Rusije, če bi po morebitnem napadu na Ukrajino Zahod zoper Moskvo res sprožil ostre ekonomske sankcije.
Rusija je trgovinsko že zdaj precej odvisna od Kitajske. V obratni smeri pa ni tako. Kitajsko gospodarstvo je trenutno na majavi točki, pada, kar Šiju gotovo zožuje možnosti, da bi Rusiji še bolj odprl kitajsko bogastvo v primeru vojaškega konflikta.
“Za Putina bi bila zmaga, če bi Ši preprosto nadaljeval z izražanjem kitajske želje po diplomatski rešitvi krize, saj to pomeni, da so Putinove pritožbe legitimne,” pravi Craig Singleton in dodaja: “Ne glede na to pa je težko pričakovati, da bi Kitajska še poglobila svoje gospodarske vezi z Rusijo, vsaj ne v bližnji prihodnosti.”
Izračuni CNN Business, ki temeljijo na podatkih Svetovne trgovinske organizacije in kitajske carine za leto 2020, namreč kažejo, da je Kitajska prva trgovinska partnerica Rusije, blagovna menjava s Kitajsko znaša 16 odstotkov.
Na drugi strani je Rusija za Kitajsko precej manj pomembna; predstavlja le dva odstotka kitajske blagovne menjave.
Za kitajske trgovinske odnose sta od Rusije bolj pomembni – oziroma imata večji delež v kitajski strukturi blagovne menjave – Evropska unija in Amerika.
Stave so za Peking visoke
“Peking mora biti zdaj zelo previden, kako bo ravnal v luči napetosti med Natom in Rusijo zaradi Ukrajine,” analizira Alex Capri, raziskovalec pri Fundaciji Hinrich.
“Trenutni gospodarski odnosi Kitajske z Rusijo, vključno z energetskimi potrebami Kitajske, ne opravičujejo, da bi Peking tvegal nadaljnje odmikanje Washingtona in njegovih zaveznic. To bi se lahko pozneje Pekingu maščevalo.”
Zahodne oblasti vedo, da so stave visoke tudi za Kitajsko. Prejšnji mesec je ameriški državni sekretar Antony Blinken Peking posvaril, da bi invazija na Ukrajino ustvarila “globalna varnostna in gospodarska tveganja”, ki bi lahko škodila tudi Kitajski.
Prav to, da je kitajsko gospodarstvo že v težavah, lahko ne le zavira poglabljanje ekonomskih odnosov med državama, pač pa lahko oteži tudi izpolnitev že danih obljub.
V nedavno sklenjenem sporazumu sta se Kitajska in Rusija dogovorili o povečanju obsega blagovne menjave na 175 milijard evrov do leta 2024, kar je približno 43 milijard evrov letno več kot zdaj.
Mednarodni denarni sklad pričakuje, da bo kitajska gospodarska rast letos le 4,8-odstotna, kar je precejšen padec v primerjavi z letom 2021, ko je bila osem odstotna.
Nepremičninska kriza in zmanjšana potrošnja povzročata padanje rasti.
Singleton pravi, da bi stopnjevanje krize v Ukrajini skoraj zagotovo pretreslo energetske trge in trg kovin ter s tem močno obremenilo tudi celotno svetovno gospodarstvo. Izredne razmere ob strogi kitajski politiki ničelne tolerance do covida “pa bi lahko pospešile že tako naglo ohlajanje kitajskega gospodarstva.”
“Kri ruskega gospodarstva”
Rusko močno zavezništvo s Kitajsko bi verjetno le omililo vpliv gospodarskih sankcij zoper Rusijo, ga pa ne bi nevtraliziralo, meni Capri iz Fundacije Hinrich. Poleg tega obstaja nekaj okoliščin, na katere Kitajska nima niti vpliva.
Zahod bi lahko Rusijo denimo odrezal od sistema SWIFT, visoko varnostnega omrežja, ki povezuje na tisoče finančnih institucij po vsem svetu. To bi Rusijo odrezalo od sistema globalnega bančništva.
Kitajski juan pa “ni dovolj internacionaliziran, da bi lahko konkuriral ameriškemu dolarju,” pravi Capri in poudarja, da je prav dolar ključna valuta ne le v sistemu SWIFT, ampak tudi pri trgovanju z energenti, z nafto in plinom, ki pa sta “kri ruskega gospodarstva.”
Analitiki skupine Eurasia Group so pred dnevi v poročilu zapisali, da bi Peking lahko pospešil prizadevanja za vzpostavitev plačilnega sistema, v katerem bi imel juan večjo težo, ki bi deloval neodvisno od dolarja in evra in ki bi omogočil svobodno poslovanje z državami, ki jih Zahod sankcionira.
A so dodali tudi, da podjetja na Kitajskem in v Rusiji “še vedno raje trgujejo v prosto zamenljivih valutah”, kar pomeni, da prizadevanja za zmanjšanje zahodnega vpliva ne bi prinesla bistvenih sprememb.
Nedavna zgodovina Rusiji ni naklonjena. Po tem, ko je leta 2014 napadla in pripojila Krim, se je Rusija zaradi sankcij zatekla po pomoč h Kitajski. Čeprav je Peking sankcijam nasprotoval in obljubil, da bo okrepil gospodarske vezi z Rusijo, ta prizadevanja tudi takrat niso bila dovolj, da bi rešila ruske težave.
Blagovna menjava med Rusijo in Kitajsko se je v letu 2015 glede na leto poprej zmanjšala za 29 odstotkov, kažejo uradni statistični podatki iz Kitajske.
Trpele so tudi neposredne kitajske naložbe v Rusijo, ruski bankirji pa so se pritoževali, da kitajske banke nerade poslujejo z njimi, da bi se izognile kršenju sankcij.
“Kitajska je glavni partner v bilateralnih odnosih z Rusijo,” so v svojem nedavnem poročilu zapisali analitiki skupine Eurasia Group in poudarili, da je njeno gospodarstvo približno devetkrat večje od ruskega.
In dodali: “Verjetno želi Peking oblikovati moskovske izračune v svojo korist.”
Avtorica: Laura He/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje