Menu Item
V Veliki Britaniji so v četrtek potekale parlamentarne volitve, na katerih so po letih vladanja konservativcev zmagali laburisti. Gre za odmik od trenda, ki je opazen po Evropi. Tako na evropskih volitvah kot na nekaterih nacionalnih volitvah je namreč slavila desnica. Kot v analizi CNN ugotavlja Luke McGee, je kljub veliki zmagi laburistov britanska desnica daleč od mrtve.
Združeno kraljestvo je vodenje države predalo levosredinski Laburistični stranki v času, ko je Evropa v primežu vzpona desnega populizma.
Na volitvah v Evropski parlament je bilo izvoljenih rekordno število poslancev iz skrajno desnih strank. Rezultat je povzročil pravi kaos, ki je rezultiral tudi v odločitvi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da razpiše predčasne parlamentarne volitve. Na njih je v prvem krogu – tako kot na evropskih volitvah v Franciji – slavil skrajno desni Nacionalni zbor.
A Francija je vse prej kot izjema. Ta teden so na Nizozemskem oblikovali vlado s skrajno desnimi predstavniki. Tudi Italijo vodi najbolj desna voditeljica od vladavine Benita Mussolinija. Zato volitve, ki na oblast popeljejo populistične predstavnike desnice, v Evropi niso več presenečenje.
Velika zmaga laburistov, a britanska desnica daleč od mrtve
Razlogov za rast populizma je več. Številne evropske države trpijo zaradi upočasnjene rasti gospodarstva, velikega priseljevanja in višjih cen energije, ki so med drugim posledica prizadevanj za podnebno nevtralnost. Populistični politiki za nacionalne težave pogosto krivijo Evropsko unijo, ki le še dodaja vetra v jadra evroskepticizma.
Zakaj torej Velika Britanija – edina med državami, v kateri je prav omenjeni evroskepticizem tudi dejansko vodil do zapustitve Unije – nasprotuje temu trendu? Zmaga laburistov je velika, a britanska desnica je daleč od mrtve. Kljub nesporno porazni noči so konservativci presegli pričakovanja številnih javnomnenjskih raziskav. Nekatere so namreč napovedovale, da bo osvojila manj kot 100 sedežev.
Med strankami je še ena, ki je prav tako presegla pričakovanja – Reform UK, ki jo vodi Nigel Farage, zelo znan tudi po prijateljevanju s kandidatom za ameriškega predsednika Donaldom Trumpom. Je tudi med zaslužnimi za izpeljavo brexita. Vse svoje politične uspehe doslej je dosegel, ne da bi dejansko sedel v britanskem parlamentu. Tokrat pa je drugače. Ni le sam osvojil sedeža, temveč bo imel tudi majhno skupino sodelavcev, ki bodo oteževali delo laburistom Keira Starmerja.
Čeprav bo njegovih 13 sedežev v primerjavi s 410, ki jih bodo imeli laburisti, le kaplja v morju, pa bi lahko odločilno vplivali na razpravo v parlamentu in s tem Britanijo pomaknil v desno. Povsem verjetno je, da je Farageeva razcepitev desnice pomagala Starmerju k veliki zmagi.
Britanski volilni sistem je namreč poseben. Odstotek glasov, ki jih dobi stranka, ne pomeni nujno tudi osvojenih sedežev. O vsakem sedežu se odloča posebej, zmagovalec pa je kandidat z največ glasovi. Ta tako pogosto prejme tudi manj kot polovico glasov. Ker je Reform UK dobro nastopila na številnih volilnih mestih, ki jih je osvojila Laburistična stranka, bo trdo desnico v tokratnem sklicu parlamenta le stežka ignorirati.
Velika Britanija se sicer sooča s podobnimi težavami kot številne druge evropske države. Če bo Starmer kot predsednik vlade oslabel, se lahko zgodi, da bo desnica pridobila moč, kot se je to zgodilo drugod po Evropi.
Avtor: Luke McGee/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje