Analiza CNN: Ali bo Rusija sploh igrala po pravilih?

Enomesečna prekinitev ognja, o kateri so se v torek predstavniki ZDA in Ukrajine dogovorili v Džidi, je na prvi pogled nedvomno dobra novica. Toda premirje je najbolj zapletena zamisel tega konflikta, ki z različnimi intenzivnostmi traja že desetletje. Od tega, kako bo morebitno premirje zdržalo, bo odvisna podpora, suverenost in preživetje Ukrajine.
Po več sto tisoč smrtnih žrtvah bo katerakoli stran težko zavrnila koncept premirja. Moskva bo pod pritiskom, da pokaže, da ne ovira cilja ameriškega predsednika Donalda Trump, ki hoče mir za skoraj vsako ceno. Kremelj se je po treh letih divje agresije in redkih javno izraženih željah po končanju vojne znašel na nenavadni točki. Da bi ohranil iluzijo Trumpovega partnerja, bo ruski predsednik Vladimir Putin verjetno sprejel neko obliko miru. Morda to ne bo takojšnja prekinitev ognja. Morda se bo odločil odlašati z začetkom in pred tem poskrbel za vojaške cilje, še posebej na območju Kurska, kjer ukrajinska vojska zaseda vse manj ozemlja.

Grozljiva surovost in kaos te vojne ne bosta prijazna do prekinitve ognja, ki se bo verjetno hitro sprevrgla v srdito bitko za iskanje krivcev za propad premirja. Glavni cilj šefa v Kremlju je za zdaj to, da še naprej utrjuje Trumpove sume, da je ovira za mir ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Putin ne more zavrniti premirja, ne da bi s tem izgubil moralne prednosti, razplet vojne pa bo odločilo to, kar se bo zgodilo med prekinitvijo ognja ali po njej.

"Da eksplozija plinske jeklenke ne bo sprožila streljanja, ki bo trajno prekinilo mir"

Popolna prekinitev ognja na vseh frontah za en mesec je že sama po sebi zelo velika zahteva. Sprti strani sta se na stotine kilometrov dolgi fronti dolga leta srdito napadali s tanki, artilerijo in droni ter za seboj pustili nešteto trupel. Sedaj se od njiju pričakuje, da se bo za en mesec vse ustavilo. Da ne bo napak, da nihče ne bo začel streljati v paniki ali iz maščevanja. Da eksplozija plinske jeklenke, ki jo bo razneslo pomotoma, ne bo sprožila streljanja, ki bo trajno prekinilo mir. Prav zaradi te zahtevnosti sta Evropa in Ukrajina predlagali prekinitev ognja v zraku in na morju, ki bi ga lažje nadzorovali.

Skoraj nemogoče je, da se ob 30-dnevnem premirju ne bi zgodile napake ali kršitve. Rusija se je v preteklosti izkazala z dezinformacijami in insceniranimi incidenti, s katerimi je skušala dobiti razlog za povračilne ukrepe. V mesecu premora bo prišlo tudi do obstreljevanja z ročnim orožjem ali napadov z droni, ko krivde ne bo mogoče pripisati nobeni strani. Informacijski prostor bodo zapolnili manipulacije z umetno inteligenco, lažne trditve in povsem izmišljeni incidenti, ki jih bodo algoritmi le še okrepili. Svetovni voditelji bodo le s težavo ugotovili, kdo je streljal na koga.

Dogodki zadnjega desetletja bi nas morali navdajati s pesimizmom. Rusija je leta 2014 zasedla Krim in se pretvarjala, da tega ni storila. Rusija je leta 2015 privolila v prekinitev ognja in v prvih dneh zasedla ukrajinsko mesto Debalcevo. Rusija je dejala, da ne bo začela popolne invazije na Ukrajino, vendar jo je vseeno izvedla. Preteklo ravnanje Moskve bi moralo biti podlaga za vsako oceno o trajnosti miru. Poleg tega je treba jasno pogledati tudi na vojaške cilje Rusije, ki jih ta ne bo dosegla z zamrznitvijo fronte. Putin potrebuje večjo zmago, da bi upravičil dosedanje izgube in zadovoljil svojo pretirano predstavo o grožnji Zahoda.

Pri tem obstaja jasno tveganje. Premirje bo propadlo, verjetno zaradi ruskih potez. Predsednik Trump bo napačno ocenil, da je za propad "njegovega" premirja kriva Ukrajina, in znova bo ustavil pomoč. Rusija bo trdila, da je spet žrtev, in začela nov intenziven napad na Ukrajino. Zahodna pomoč Kijevu se bo zaradi kratkotrajne pomiritve upočasnila.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po torkovih pogovorih z ukrajinsko stranjo in predlogu 30-dnevne prekinitve ognja dejal, da je žogica na strani Rusije. To drži. Res pa je tudi, da je Rusija mojstrica v tem, da žogico zagrabi, jo pospravi v žep, razpravlja o pravilih igre in točkah, ki jih je izgubila pred tremi nizi, preden zatrdi, da ji je žogico dejansko ukradla druga ekipa.

Bela hiša bo dobila mojstrski tečaj prave kremeljske diplomacije. Trump nas je s svojimi rušilnimi in včasih grobimi metodami pripeljal do te točke. Če jih bo enako grobo in rušilno uporabil tudi proti Moskvi, bo morda omejil največjo varnostno grožnjo v Evropi po vzponu nacizma. Trumpove metode pa se bodo lahko izkazale tudi za preveč bežne in osnovne, da bi opravile s hladno prevaro in ledeno potrpežljivostjo Rusije.

Avtor: Nick Paton Walsh, glavni dopisnik za mednarodno varnost pri CNN