Menu Item
V tretjem letu vojne v Ukrajini osredotočenost nanjo počasi usiha, a ruski predsednik Vladimir Putin bi želel oči javnosti obrniti v popolnoma drugo smer. Z vnašanjem nemira na Zahodni Balkan so ZDA in Evropska unija vse bolj pozorne na dogajanje v regiji. Pri tem pa Rusiji pomaga država v njeni senci. Katera?
Vojna v Ukrajini je konkretno destabilizirala ne zgolj državi, vpleteni v spopad, temveč tudi širšo Evropo. Po že odprti fronti pa bi lahko Moskva odprla še eno – na Balkanu. Paradoksalno je, da ji za to v tujino ne bi bilo treba poslati svoje vojske, saj ena od držav deluje v njeni senci.
Napetosti v okolici Srbije se postopno stopnjujejo že vse od razpada Jugoslavije. Srbija še vedno ne priznava Kosova kot suverene države. V preteklih mesecih se napetosti med Srbijo in Kosovom le še stopnjujejo. Srbija je na mejo s Kosovom denimo poslala svojo vojsko, mnoge nevšečnosti so povzročile tudi menjave registrskih tablic in ukinitev srbskega dinarja kot uradne plačilne enote na Kosovu.
Srbija je lani denimo razglasila bojno pripravljenost svoje vojske. Kot v analizi Wall Street Journala pišeta Ivan Stradner in Mark Montgomery, Srbija etnične napetosti izkorišča pod pretvezo, da gre za vojaško akcijo. Po napadih na policijske patrulje na Kosovu je srbski predsednik Aleksandar Vučić napade zanikal.
Poleg tega vre tudi v Bosni in Hercegovini. Tamkajšnja prosrbska entiteta Republika Srbska in njen voditelj Milorad Dodik sta že večkrat zagrozila, da bi se entiteta lahko odcepila od skupne države. Tako se ni mogoče otresti strahu, da bi se na območju BiH ponovno razvneli spopadi.
Srbsko delovanje, a rusko ozadje
Srbija sproža dogajanje na terenu, medtem ko Moskva podpihuje ogenj iz ozadja, pišeta avtorja v analizi. Želja ruskega predsednika Vladimirja Putina je oslabitev Severnoatlantskega zavezništva in vrnitev Rusije na meje iz preteklosti. S podpihovanjem težav drugod po celini bi Moskva lahko veliko pridobila, hkrati pa preusmerila pozornost od vojne v Ukrajini.
Zahodni Balkan je skupaj s prorusko Srbijo zato popoln kandidat. Čeprav se je Srbija umaknila s kosovske meje, pa v analizi še dodajata, da Beograd in Moskva za letošnje leto pripravljata novo akcijo. Ob vsem tem se ni mogoče otresti občutka, da Srbija zgolj išče izgovor za posredovanje.
Povečano tveganje za medetnično nasilje na Zahodnem Balkanu za letošnje leto poleg tega napoveduje tudi poročilo ameriškega urada direktorja nacionalne obveščevalne službe. To je lani potrdil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Meni, da si Rusija želi destabilizirati regijo.
Ruska volilna komisija je danes Vladimirja Putina uradno razglasila za zmagovalca nedavnih predsedniških volitev. Osvojil je namreč 87,28 odstotka glasov ob 77,49-odstotni volilni udeležbi. Po uradni razglasitvi zmage se je Putin zahvalil Rusom za njihovo podporo in obljubil, da bo naredil vse, da upraviči njihovo zaupanje. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje