Menu Item
Rezultat na tokratnih ameriških predsedniških volitvah lahko opišemo kot totalno zmago republikancev in kot totalen poraz demokratov, v analizi za N1 ocenjuje politolog Klemen Balanč. Zakaj ga tokratni poraz močno spominja na leto 2016, Kamala Harris pa na Hillary Clinton? Zakaj so volilci Trumpu oprostili, demokratom pa ne in kaj pričakuje od drugega Trumpovega mandata?
Republikanec Donald Trump je zmagovalec predsedniških volitev v ZDA. Da je najverjetnejši zmagovalec, je bilo znano že dolgo, preden je dosegel zmagovalno število 270 elektorskih glasov. Trumpova prevlada je postala jasna že med spremljanjem štetja glasov, ko demokratka Kamala Harris nikoli ni bila v položaju, ki bi kazal možnost za zmago.
Republikanci so si poleg tega zagotovili večino v senatu, ohranili večino med guvernerji, prav tako pa že imajo precej sedežev v predstavniškem domu kongresa. Lahko volilni dan opišemo kakorkoli drugače kot totalno zmago Trumpa in republikancev. “Lahko jo opišemo tudi kot totalen poraz demokratov,” meni politolog Klemen Balanč. Kot pravi, so demokrati dobili lekcijo, iz katere bi se lahko nekaj naučili. “Vendar dvomim, da se bodo, saj je to že druga lekcija v osmih letih. Po porazu leta 2016 se niso naučili ničesar,” pove Balanč.
Vzporednic s porazom Hillary Clinton na volitvah leta 2016 je veliko. “Pokazalo se je, da volitev ne moreš zmagati, če kandidat pošteno ne dobi strankarskih volitev,” izpostavi sogovornik. Leta 2016 se je demokratska baza odločila za Bernyja Sandersa, nato pa so superdelegati z internimi manevri podelili delegacijo Clinton, pojasni. “Baza se je iz jeze obrnila proti demokratski stranki in na volitvah je zmagal Trump,” doda Balanč. Ob tem opozarja, da Harris tokrat sploh ni šla skozi sito strankarskih volitev, demokratska baza pa ni imela na voljo soočenj, kjer kandidati predstavijo svoj program. “To je bil en velik minus kampanje Kamale Harris,” je izpostavil politolog, ki povleče še eno vzporednico med Harris in Clinton. “Harris je ljudi nagovarjala s položaja moralne superiornosti, kar ljudem ni všeč. Podobno je počela tudi Hillary Clinton,” doda.
Kritičen je tudi do kampanje demokratske kandidatke, ki da se je zanašala samo na to, da je Trump slabši kandidat. “Večino kampanje je posvetila prepričevanju ljudi, kako slab je Trump. To bi še nekako razumel, če bi on bil novinec v politiki, a ga dobro poznamo. Bil je predsednik, osem let je že na sceni. Ni ga Američana, ki ne bi vedel, kdo je Donald Trump in kakšen tip človeka je,” oriše Balanč, ki meni, da je bil tak pristop demokratke kontraproduktiven. Zaradi osredotočenosti na Trumpa je po mnenju sogovornika pozabila predstaviti svoj politični program, do nekaterih stvari se ni opredelila, pri drugih pa je svoje stališče spreminjala. “To so ji volilci zamerili,” je prepričan.
Politolog pove, da ena od teorij volilnega vedenja pravi, da del volilcev glasuje glede na to, na katero družbeno skupino je jezen. Kot pojasni, se je na predhodno jezo zaradi določenih radikalnih politik demokratov naložila dodatna jeza zaradi odsotnosti strankarskih volitev in slabega nastopa Harris v kampanji. Proti demokratom se je sprožil velik refleks. “Govorilo se je, da bodo glasovi za Harris glasovi proti Trumpu. Pozabili so, da je tudi pri glasovih za Trumpa veliko takih, ki so proti demokratom,” pove Balanč.
Ob tem poudari veliko razliko v pričakovanjih, ki so jih do kandidatov imeli volilci. Trumpovih praznih nastopov in neumnosti mu zaradi nizkih pričakovanj ni zameril nihče, medtem ko so Harris zaradi višjih pričakovanj to zamerili. “Liberalna volilna baza je do svojih kandidatov bolj zahtevna, Harris pa je zato imela precej težje delo,” pravi Balanč in kot primer izpostavi stališče do vojne v Gazi. “V demokratski stranki so tako močno proizraelski člani kot tudi močno propalestinski člani, kar je pomenilo, da Harris pri tej tematiki odločnejšega stališča ni mogla zavzeti iz strateških razlogov,” pove.
“Kamala Harris je šibka kandidatka”
Od zadnjih volitev se je Trump znašel v številnih situacijah, ki so njegovo izvoljivost močno postavile pod vprašaj. Med kampanjo je, kot kaže, storil dovolj, da so mu volilci oprostili vlogo v napadu njegovih podpornikov na Kapitol in številne sodne procese. Po besedah Balanča je Trumpovemu taboru najbolj koristila jeza volilcev do demokratov, veliko podpore pa je pridobil tudi na račun izpostavljanja migracij. Pri sodnih procesih, ki niso škodili Trumpovi podobi, pa sogovornik izpostavlja, da mora do sodstva najprej obstajati zaupanje, ki ga v ZDA ni. “Če nimaš zaupanja, ti je povsem vseeno, kaj je ta institucija odločila. Njegovi podporniki Trumpa v sodnih procesih vidijo kot žrtev,” je pojasnil.
Zaradi vsega naštetega zato tudi ne sprejema argumenta, da ZDA niso pripravljene na žensko kandidatko in da so Harris volilci zavrnili samo zato, ker je ženska. “Kamala Harris je šibka kandidatka. Tudi če bi bila moški, bi jo ameriška javnost s takšno kampanjo in pristopom videla kot šibko,” pove Balanč. Kljub njeni šibkosti pa sogovornik meni, da se Joe Biden ne bi odrezal nič bolje. Kot pojasni, je s starostjo in vsemi spodrsljaji v zavesti ljudi tudi on postal šibek kandidat. V demokratski stranki tako ob Bidnovem umiku ni bilo človeka, ki bi predstavljal močnega, izstopajočega kandidata. “Demokratski strategi so se ušteli, sploh tisti, ki so podpirali Bidna. Vedeli so, v kakšnem stanju je. Že lani bi lahko začeli graditi podobo dveh drugih kandidatov, ki bi se nato pomerila na strankarskih volitvah,” pove.
In kaj po njegovi oceni pomeni vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo? “Čakajo nas negotovi časi. Ameriko, predvsem Evropo in preostali svet. Trump dela na tem, da je čim bolj nepredvidljiv,” analizo ameriških volitev sklene Klemen Balanč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje