Premier Janez Janša se je udeležil videokonferenčnega zasedanja sedmega vrha berlinskega procesa. Vrh procesa, ki se je začel leta 2014, je letos še zadnjič gostila nemška kanclerka Angela Merkel.
“Še veliko je za postoriti, a je bilo nekaj tudi že narejenega,” je glede razvoja držav Zahodnega Balkana in njihovega približevanja Evropski uniji povedala Angela Merkel. Med področji, kjer jih čaka še delo, je izpostavila boj proti korupciji. “Razmere v Bosni in Hercegovini niso zadovoljive. Potreben je nov elan za volilno zakonodajo,” je še povedala kanclerka po osmem vrhu berlinskega procesa, ki je bil tudi zadnji pod njenim vodstvom.
Kanclerka je priznala, da pristopni proces zahodnobalkanskih držav traja dlje in počasneje, kot so številni upali. Zato je bilo pravilno, da so leta 2014 začeli berlinski proces, je dejala.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poudarila, da je berlinski proces služil kot inkubator za številne pobude, ki so del evropske politike do Zahodnega Balkana, so navedli v komisiji.
“Naša glavna prednostna naloga je pospešiti širitveno agendo po regiji in podpreti partnerje na Zahodnem Balkanu pri potrebnih reformah za napredek na njihovi evropski poti,” je povedala.
Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je medtem poudaril, da je zmanjšanje socialno-gospodarskih razlik med Zahodnim Balkanom in EU ključnega pomena za širitveni proces. Pri tem je izpostavil pomen gospodarskega in naložbenega načrt za Zahodni Balkan, katerega cilj je podpirati dolgoročno gospodarsko okrevanje regije po pandemiji covida-19, naložbe v zeleni in digitalni prehod, pametno mobilnost in trajnostno energijo.
Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je izrekel podporo nadaljevanju politike širitve EU, utemeljene na individualnih zaslugah posameznih držav. Poudaril je pomen hitrega dogovora o pogajalskih okvirih za Albanijo in Severno Makedonijo.
Zadnji vrh berlinskega procesa za Angelo Merkel
Predsednik vlade @JJansaSDS se je danes udeležil videokonferenčnega zasedanja sedmega vrha berlinskega procesa, katerega namen je s konkretnimi projekti približati Zahodni Balkan Evropski uniji ter s tem pospešiti širitveni proces. pic.twitter.com/BcWXotfMjj
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 5, 2021
Srečanja se je prek videopovezave udeležil tudi slovenski premier Janez Janša. Širitev EU na Zahodni Balkan je sicer ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo v četrtek. V začetku oktobra bo predvidoma gostila tudi neformalni vrh EU-Zahodni Balkan.
V berlinskem procesu poleg šestih držav Zahodnega Balkana – Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije – ter Bolgarije, Nemčije in Slovenije, sodelujejo še Avstrija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Poljska in Velika Britanija.
Vsakoletnega vrha procesa se načeloma udeležujejo predsedniki držav in vlad sodelujočih držav. Nazadnje je potekal novembra lani, zaradi pandemije covida-19 prav tako na daljavo. Letos ga je še zadnjič gostila nemška kanclerka Angela Merkel.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!