Menu Item
Nemški parlament je socialdemokrata (SPD) Olafa Scholza izvolil za novega kanclerja. Zanj je glasovalo 395 poslancev. S tem se uradno končuje 16-letno obdobje kanclerke Angele Merkel, začenja pa se novo poglavje Nemčije pod vodstvom SPD, Zelenih in liberalcev (FDP).
Po glasovanju v parlamentu so Olafa Scholza obdali poslanci, ki so mu čestitali in predali šopke, med drugim je prejel tudi košaro jabolk. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je po potrditvi v parlamentu Scholza tudi uradno imenoval za kanclerja, nakar je uradno prisegel v parlamentu. Pri tem pa v prisegi ni izrekel dodatka “naj mi Bog pomaga”. Čeprav je Scholz odraščal v protestantski veri, je kasneje izstopil iz cerkve. Pred njim se je temu stavku odrekel le še Gerhard Schröder.
Scholz je nato skupaj s svojo ministrsko ekipo znova odšel k predsedniku države, ki jim je predal potrdila o imenovanju na položaje, da so lahko kasneje uradno prisegli. Večinoma so pot od parlamenta do palače opravili v limuzinah, le minister za prehrano in kmetijstvo iz vrst Zelenih Cem Özdemir je na sprejem prišel s kolesom. Z imenovanjem kanclerja ter 16 ministrov in ministric se je po desetih tednih končalo povolilno obdobje.
Scholz je deveti kancler Nemčije in četrti socialdemokratski kancler za Willyjem Brandtom, Helmutom Schmidtom in Gerhardom Schröderjem. Od ustanovitve leta 1949 so Nemčijo 52 let vodili kanclerji iz vrst konservativne unije, socialdemokrati pa so bili na čelu vlade 20 let.
Scholz bo postal četrti socialdemokratski kancler Nemčije za Willyjem Brandtom, Helmutom Schmidtom in Gerhardom Schröderjem.
Skupno je glas danes oddalo 707 poslancev, 395 jih je bilo za, 303 proti, šest se jih je vzdržalo, trije glasovi so bili neveljavni. Nova, bolj leva koalicija ima v parlamentu sicer 416 poslancev, za potrditev Scholza bi potrebovali najmanj 369 od skupno 736 glasov.
Sejo je danes z balkona za goste spremljala tudi dosedanja kanclerka Angela Merkel. Po pozdravu predsednice parlamenta Bärbel Bas je požela dolg aplavz.
Nemčija prvič dobiva t. i. koalicijo semaforja
Glasovanje o novemu kanclerju je sledilo le dan po podpisu 177 strani dolgega koalicijskega sporazuma. Pred tem so člani vseh treh strank prepričljivo potrdili koalicijski dogovor, s katerim Nemčija prvič na zvezni ravni dobiva t. i. koalicijo semaforja.
Ena osrednjih točk koalicijske pogodbe je boj proti podnebnim spremembam, med drugim z opustitvijo premoga do leta 2030 in doseganjem ogljične nevtralnosti do leta 2045. A ena od prvih nalog, s katerimi se bo morala soočiti nova nemška vlada, je pandemija covida-19, pri čemer se omenja tudi možnost uvedbe obveznega cepljenja.
Glede ministrstev so se v koalicijski pogodbi dogovorili, da ima SPD kanclerja in šest ministrstev, med drugim za notranje zadeve, zdravje, obrambo ter delo in socialne zadeve. Zeleni so si izborili pet ministrstev, med drugim zunanje ter ministrstvo za gospodarstvo in podnebno politiko. Liberalci bodo vodili štiri ministrstva, vključno s finančnim.
Prva seja vlade bo predvidoma že drevi.
Iz Evrope in sveta se vrstijo čestitke Scholzu
Iz Evrope in sveta se po izvolitvi vrstijo čestitke. Predsednica Evropske komisije Urusla von der Leyen je Scholzu v tvitu čestitala za izvolitev na položaj kanclerja in mu zaželela dober začetek ter nadaljnje zaupanja polno sodelovanje za močno Evropo. Kot je dodala, se veseli skorajšnjega srečanja v Bruslju.
Podobno se sodelovanja “za močno in suvereno Evropo” veseli predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je obenem zahvalil Angeli Merkel za vsa leta sodelovanja. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pa je ob čestitkah Scholzu in njegovi vladi zaželel srečo pri spopadanju z velikimi izzivi, ki stojijo pred Nemčijo in Evropo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je danes najprej z video posnetkom zahvalil Merkel za njeno evropsko delovanje. “Hvala, da nisi pozabila lekcij zgodovine, da si toliko naredila za nas in z nami za napredek Evrope,” je ob tem sporočil v tvitu. Kasneje se je obrnil še na Scholza in zapisal, da bodo nadaljevanje pisali skupaj. “Za Francoze, za Nemce, za Evropejce,” je zapisal in dodal, da se vidita v petek. Takrat se namreč Scholz na svojo prvo pot v tujino podaja v Pariz.
S čestitkami se na Scholza obračajo tudi drugi evropski voditelji, med drugim novi avstrijski kancler Karl Nehammer, ki se veseli poglabljanja odnosov med državama, in nizozemski premier Mark Rutte, ki je Scholzu zaželel uspeha, z dobrimi željami za prihodnost pa se je spomnil tudi Merklove. Kot je zapisal v tvitu, se mu zdi njen odhod kot konec neke dobe.
Čestitke je Scholz že prejel tudi iz Kitajske. Tako kitajski predsednik Xi Jinping kot premier Li Keqiang sta mu čestitala v telefonskem pogovoru. Xi je državi opisal kot strateški partnerici, izrekel se je tudi za izgradnjo sodelovanja in izmenjave med državama, da bi odnose dvignili “na novo raven”. Li pa je vezi med država označil za “najpomembnejše dvostranske odnose na svetu”.
Iz Kremlja so sporočili, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi “konstruktivnih odnosov” z novim nemškim kanclerjem in upa v kontinuiteto v odnosih med državama. Želijo si, da bi nemška stran še naprej izhajala iz “razumevanja, da za rešitev najtežjih razlik ni alternative dialogu”, je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Napovedal je še, da bo Putin Scholzu zagotovo poslal telegram s čestitkami.
Kdo je Olaf Scholz, novi nemški kancler?
V bitki pred septembrskimi volitvami bundestaga se je dolgo časa zdelo, da se kandidat socialdemokratov Olaf Scholz bori z mlini na veter. A mesec dni pred samimi volitvami mu je uspel preboj, v anketah je prehitel kanclerska kandidata konservativcev in Zelenih, in danes ga je bundestag potrdil za novega kanclerja.
Ko so nemški socialdemokrati (SPD) avgusta lani finančnega ministra in podkanclerja imenovali za kanclerskega kandidata, jim je kazalo slabo. V anketah niso zaostajali le za konservativno unijo CDU/CSU, temveč tudi za Zelenimi. Možnosti Scholza, da se preseli v kanclerski urad, so bile skoraj nične.
Njegovo imenovanje za kanclerskega kandidata SPD je bilo sicer precejšnje presenečenje, saj je bil pred tem leta 2019 poražen v boju za vodenje stranke. Ob najavi kandidature je malce preroško napovedal, da želi zmagati, čeprav se je to v tistem trenutku zdelo skorajda neverjetno.
Veliki met je nato najstarejši nemški stranki uspel avgusta, ko je prvič po dolgih letih pristala na vrhu priljubljenosti med strankami. Za ta preobrat je bil v veliki meri zaslužen prav Scholz, ki se je Nemcem sčasoma zelo priljubil in se je med tremi kanclerskimi kandidati zdel skoraj polovici najprimernejši za naslednika Angele Merkel.
Potem ko je ta napovedala, da se bo po štirih mandatih na čelu vlade umaknila in se ne bo znova potegovala za kanclerski položaj, se je tedanji podkancler uspel uveljaviti kot kontinuiteta v negotovih časih. Volivci so Scholzu zaupali, da bo znal od Merkel prevzeti vlogo sidrišča, varnega pristana. Igral je na karto Merklove in zmagal, je za nemško tiskovno agencijo dpa ocenil politolog Gero Neugebauer.
Imel pa je tudi daleč največ izkušenj med vsemi tremi kandidati, sploh ko gre za delo v zvezni vladi. Politično kariero je začel v Hamburgu, kjer je tudi diplomiral iz prava. V nemški parlament je bil prvič izvoljen leta 1998. V času kanclerja GerhardaSchröderja je bil generalni sekretar SPD, v prvi koalicijski vladi Angele Merkel z SPD pa minister za delo. Kasneje je bil tudi župan Hamburga.
V predvolilni kampanji je Scholz obljubljal zvišanje minimalne plače na 12 evrov na uro, stabilizacijo pokojninskega sistema in bistveno krepitev obnovljivih virov energije. Nasploh se je SPD v volilnem boju skušala volivcem predstaviti kot bolj zelena, socialno pravična in v prihodnost usmerjena od unije CDU/CSU, s katero je bila v minulih letih v koaliciji.
Scholz podobno kot Merkel velja za pragmatičnega in umirjenega politika. Miren ostane tudi v najbolj napetih trenutkih, kar je bilo opaziti v televizijskih soočenjih.
Umirjenost mu je koristila tudi pri opravljanju nalog nemškega finančnega ministra v času pandemije covida-19, ko je država v nasprotju s tradicionalno fiskalno usmeritvijo globoko segla v žep, da je lahko z milijardami evrov pomagala prizadetim. “Uporabili bomo vse orožje, ki ga imamo, da dokažemo, da smo dovolj močni in da prebrodimo izzive,” je dejal.
Pandemija pa ni bila prvi izziv, s katerim se je moral soočiti danes 63-letni Scholz. Leta 2003 je moral kot generalni sekretar SPD braniti Schröderjevo nepriljubljeno reformo trga dela, ki je prinesla vrsto rezov za upravičence do pomoči. Ker je vseskozi že kar mehanično ponavljal razloge, zakaj je reforma nujna, se ga je v medijih prijel vzdevek Scholzomat.
Večine mu takrat ni uspelo prepričati in socialdemokrati so izgubili kanclerski položaj, Scholza pa se je nato še kar nekaj let držal sloves dolgočasnega birokrata, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Čeprav Scholz danes spada v t. i. konservativno krilo nemških socialdemokratov, je na začetku politične kariere v 70. letih prejšnjega stoletja zagovarjal precej leva stališča.
V letošnji predvolilni kampanji so njegovi nasprotniki iz vrst konservativcev ves čas svarili, da bi lahko, če bo zmagal, oblikoval vlado s skrajno levo stranko Levica. Sam se o tem ni nikoli dokončno izrekel, je pa dal jasno vedeti, da bi rad sodeloval predvsem z Zelenimi.
Volitvam je najprej sledilo uvodno sondiranje, nato pa formalna koalicijska pogajanja SPD z Zelenimi in liberalci (FDP). Ta so se v nekaj tednih uspešno zaključila in v torek je bil podpisan koalicijski sporazum. Danes je bundestag Scholza izvolil za novega kanclerja. Nemčija tako dobiva prvo t. i. koalicijo semaforja na zvezni ravni.
Kot piše dpa, je Scholzov stvaren, nepretenciozen slog, ki je močno podoben slogu Angele Merkel, občutno pripomogel k uspehu pogajanj. Nikoli ni povzdignil glasu, se spominja eden od udeležencev. Tudi prvak prvak FDP Christian Lindner je Scholzu priznal, da ga odlikujeta notranja trdnost in jasen sistem vrednot, s katerima lahko pelje državo naprej in predstavlja veliko širši krog ljudi kot zgolj volivce treh koalicijskih strank.
Ena osrednjih točk koalicijske pogodbe je boj proti podnebnim spremembam, a ena od prvih nalog, s katerimi se bo morala vlada soočiti, je pandemija covida-19, pri čemer Scholz zagovarja možnost uvedbe obveznega cepljenja.
Obljublja preboj in napredek ter drugačen slog vladanja kot doslej, “ne politike najmanjšega skupnega imenovalca, ampak velikih učinkov”. Jasno je že dal tudi vedeti, da je njegov cilj ostati na čelu vlade dlje kot le en mandat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje