Angela Merkel, ki se v letih, odkar se je poslovila z mesta nemške kanclerke, ni izpostavljala, je v intervjuju spregovorila za BBC. Med drugim je dejala, da so bili posli, ki jih je sklenila z Rusijo, namenjeni pomoči nemškim podjetjem in ohranjanju miru z Moskvo. Branila je tudi svojo migrantsko politiko in evropskim voditeljem dala nasvet, kako ravnati z Donaldom Trumpom.
Angela Merkel je Nemčijo vodila 16 let. Na položaju je bila v času finančne krize, migrantske krize leta 2015 in ruske invazije na Ukrajino leta 2014.
Upokojila se je leta 2021, po treh letih pa je v daljšem intervjuju spregovorila za BBC.
Po njenem mnenju bi se vojna v Ukrajini začela prej in bi bila verjetno hujša, če bi Kijev leta 2008 začel pot v Nato, kar je Merkel blokirala. “Še prej bi se zgodil vojaški spopad. Povsem jasno mi je bilo, da Putin ne bi mirno gledal, kako Ukrajina vstopa v Nato. In takrat Ukrajina kot država zagotovo ne bi bila tako pripravljena, kot je bila februarja 2022.”
Kot je dejala, je zaskrbljena zaradi novih groženj ruskega predsednika, da bo uporabil jedrsko orožje. Voditelja sta se v skoraj dveh desetletjih dodobra spoznala, piše BBC. “Narediti moramo vse, kar je mogoče, da preprečimo uporabo jedrskega orožja. Na srečo je o tem pred časom govorila tudi Kitajska. Ne sme nas ohromiti strah, vendar moramo priznati, da je Rusija poleg ZDA ena od dveh največjih jedrskih sil na svetu. Potencial je zastrašujoč,” je dodala.
Čeprav je bila Merkel v času, ko je bila še kanclerka, izjemno priljubljena, se je zdaj znašla v malo drugačni vlogi. Dejala je, da je naredila vse v svoji moči, da bi z Rusijo soobstajali v miru. Putin je začel invazijo na Ukrajino le nekaj mesecev po tem, ko se je upokojila.
To je v Evropi sprožilo ponoven premislek energetskih politik in diplomacije z Rusijo, ki so pod Merkel postale norma.
Nekdanji italijanski premier Matteo Renzi je Merkel opisal kot dejansko voditeljico Evropske unije. “Se spomnite, kako je nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger govoril: Katera je telefonska številka Evrope? Moj odgovor je bil: mobilna številka Angele Merkel.”
Renzi je dodal, da je pri sojenju zapuščine Angele Merkel pomembno, da se spomnimo, kakšni so bili tisti časi. “Angele ne moremo napadati zaradi odnosov z Rusijo. Leta 2006 so bili ti odnosi cilj vseh v Evropi, ne le Angele Merkel.”
Angela Merkel in Vladimir Putin leta 2012. (Foto: PROFIMEDIA)
Pod vodstvom Merkel je Nemčija s svojo energetsko lačno industrijo postala odvisna od Moskve. Zgradili so dva plinovoda, neposredno povezana z Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poceni ruski plin označil za geopolitično orodje Kremlja, Merkel pa je za BBC dejala, da je imela dva motiva: nemške poslovne interese in ohranjanje miru z Rusijo.
Poljski poslanec Radoslaw Fogiel je dejal, da so s tem Nemci napolnili rusko vojno blagajno, iz katere financirajo invazijo na Ukrajino. Merkel vztraja, da je ruske napade na Ukrajino poskušala preprečiti s pomočjo diplomacije in pogajanj, ki pa – kot priznava v intervjuju – na koncu niso bila uspešna.
Ob tem ocenjuje, da se je po napadu na Ukrajino “na žalost začelo novo obdobje” v odnosih med Evropo in Rusijo.
70-letna Merkel mora svojo zapuščino braniti tudi na drugih področjih. Migrantska kriza leta 2015, ko je Nemčija odprla svoja vrata več kot milijonu prosilcev za azil, je bil morda odločilen trenutek njenega mandata.
Nekateri so jo sovražili, drugi slavili – nekdanji ameriški predsednik Barack Obama jo je hvalil kot pogumno in moralno voditeljico. Kritiki pa so ji očitali, da je s tem “dala življenje” takrat nepomembni skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Ta stranka je zdaj v nemških javnomnenjskih raziskavah na drugem mestu po priljubljenosti, njihovo glavno sporočilo pa je protimigrantsko.
Merkel in Macron. (Foto: PROFIMEDIA)
Angela Merkel priznava, da je AfD dosegla velike uspehe, vendar se za svoje politične odločitve ne opravičuje.
Na namige, da je njena politika iz leta 2015, ko je poskušala uvesti kvote migrantov v vseh državah EU, spodbudila skrajno desne stranke tudi drugod, na primer na Nizozemskem, Poljskem in v Franciji, je Merkel odgovorila, da ne more biti odgovorna za vso Evropo.
Dejala je, da je edini način za boj proti skrajni desnici zaustavitev nezakonitih migracij. Evropske voditelje poziva, naj več vlagajo v afriške države, da bi izboljšali tamkajšnji življenjski standard.
Kaj pa Trump?
Pod Merkel Nemčija ni postala odvisna le od Rusije na področju energije, temveč tudi od Kitajske in ZDA na področju trgovine. Te odločitve niso prestale preizkusa časa.
“Zelo pomembno je, da veste, katere so vaše prednostne naloge, in da jih jasno predstavite, pri tem pa se ne ustrašite. Trump je lahko zelo odkrit, izraža se zelo jasno. Če tudi ti ravnaš tako, se vzpostavi določeno vzajemno spoštovanje. Takšna je bila vsaj moja izkušnja,” je dejala.
Trump in Merkel leta 2019. (Foto: PROFIMEDIA)
Toda evropski voditelji, ki se soočajo z ZDA, Kitajsko in Rusijo, so zaskrbljeni. Gospodarstvo peša, volilci so nezadovoljni, Kitajska in Rusija sta močnejši, Zahod na svetovnem prizorišču pa šibkejši. Vojne divjajo na Bližnjem vzhodu in v Evropi, pri čemer se zdi, da Trumpa krepitev evropske varnosti ne zanima prav dosti.
Morda zato Angela Merkel pravi, da se te dni, ko jo svetovni voditelji pokličejo za nasvet, z veseljem odzove. Ko pa jo je novinarka BBC Katya Adler vprašala, ali pogreša moč in politiko, je v trenutku odgovorila: “Ne, sploh ne.”
Prav danes je bila objavljena knjiga spominov nekdanje nemške kanclerke, v kateri je med drugim podprla razrahljanje nemške ustavne ureditve na področju omejitev javne porabe oz. t. i. dolžniške zavore. Kot je po poročanju STA zapisala v knjigi spominov, bi se z dodatnimi sredstvi med drugim izognili socialnim nemirom. Prav dolžniška zavora je ena od osrednjih tem pred predčasnimi volitvami v Nemčiji.
Knjiga Angele Merkel: Svoboda. (Foto: PROFIMEDIA)
Merkel bo knjigo Svoboda: Spomini 1954–2021, ki ima več kot 700 strani, danes predstavila v Berlinu. Napisala jo je z dolgoletno politično svetovalko Beate Baumann. Izšla bo v 30 jezikih. V knjigi opisuje doživljanje političnega udejstvovanja, ozadja in tudi odzive na ukrajinske pozive k hitremu sprejetju v zvezo Nato. Opisuje tudi poglede na Trumpa, za katerega pravi, da deluje “na čustveni ravni”, še piše STA.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje