Anglikansko cerkev bo prvič vodila ženska

Sarah Mullally bo zasedla leto dni izpraznjeno mesto, potem ko je z njega zaradi neustreznega ravnanja v primeru spolnih zlorab odstopil Justin Welby.

63-letnica je bila leta 2018 imenovana za škofinjo Londona – to je tretji najvišji cerkveni položaj v Anglikanski cerkvi, takoj za nadškofoma Canterburyja in Yorka.

Preden je bila posvečena v duhovnico, je Mullally delala kot medicinska sestra v londonskih bolnišnicah, kasneje pa je opravljala funkcijo glavne medicinske sestre in direktorice za izkušnjo pacientov v Nacionalni zdravstveni službi (NHS).

Za položaj jo je izbral poseben odbor, ki je bil zadolžen za iskanje naslednika Justina Welbyja, njeno imenovanje pa je potrdil tudi kralj Karel III., ki je vrhovni poglavar Cerkve, je sporočila britanska vlada. Uradno bo položaj zasedla v prihodnjih mesecih, datum še ni znan.

V prvi izjavi po imenovanju je Mullally izpostavila ogromno odgovornost, ki jo prinaša njena nova vloga, a kot je dodala, občuti mir in zaupanje, da jo bo vodil Bog. V prvem nagovoru v canterburyjski katedrali pa je omenila veliko negotovost v svetu in menila, da "možnost za ozdravitev leži v dejanjih prijaznosti in ljubezni".

Britanski premier Keir Starmer je pozdravil njeno imenovanje in izpostavil pomen Cerkve za državo. "Njene cerkve, katedrale, šole in dobrodelne organizacije so del tkiva naših skupnosti," je dejal in izrazil prepričanje, da bo nova nadškofinja v življenju države igrala pomembno vlogo.

Mullally je obljubila trud za vzpostavitev varnega okolja za vse. "V vlogi nadškofinje bo moja zaveza zagotoviti, da bomo še naprej poslušali žrtve, skrbeli za ranljive in gojili kulturo varnosti in dobrobiti za vse," je dejala.

Ena od nalog canterburyjskega nadškofa, ki je formalno tudi vodja celotne Anglikanske cerkve, je kronanje britanskega monarha.

Anglikanska cerkev v Angliji ima okrog 20 milijonov krščenih članov, a število rednih obiskovalcev bogoslužij je glede na podatke iz leta 2022 ocenjeno na okrog milijon. V 30. letih 16. stoletja je postala državna cerkev, potem ko je kralj Henrik VIII. prekinil vezi z Rimskokatoliško cerkvijo.