Menu Item
Novi argentinski predsednik se je v zadnjih petih mesecih soočil že z drugo splošno stavko. Ustavil se je javni prevoz, zaprti so ostali šole, banke in bencinski servisi.
Konservativni argentinski predsednik Javier Milei se je v četrtek soočil s svojo drugo splošno stavko v petih mesecih mandata. V prestolnici Buenos Aires se je ustavil javni prevoz za okrog tri milijone dnevnih potnikov, šole, banke in bencinski servisi so ostali zaprti, komunalna podjetja pa niso odvažala smeti.
24-urno protestno stavko so sklicali sindikati v podporo dostojnim plačam za Argentince, ki se spopadajo s hudo gospodarsko krizo. Letna inflacija dosega 300 odstotkov, vsak drugi prebivalec pa živi v revščini.
Po podatkih latinskoameriškega združenja letalskih prevoznikov ALTA je bilo v četrtek odpovedanih približno 400 letov, kar je prizadelo približno 70.000 potnikov. Pristanišče Rosario, kamor se izvozi 80 odstotkov argentinskih kmetijskih pridelkov, pa je bilo ohromljeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Milei je ob zmagi na volitvah novembra lani obljubil, da bo argentinski proračunski primanjkljaj odpravil in znižal inflacijo. Doslej je med drugim znižal subvencije za prevoze, bencin in energijo ter odpustil več tisoč javnih uslužbencev. Sindikat CGT mu očita, da je uvedel stroge ukrepe, ki so prizadeli ljudi z nizkimi dohodki in upokojence.
Stavka zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov
Stavka je zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov povsem pričakovana. Največji doslej je bil 23. aprila, ko je približno milijon ljudi protestiralo proti zmanjšanju sredstev za javne univerze.
Kljub temu javnomnenjske ankete kažejo, da med volivci še vedno uživa okoli 50-odstotno podporo. Mesečna inflacija se je zaradi njegovih ukrepov znižala s 25 odstotkov decembra lani na devet odstotkov v aprilu, Milei pa se je prejšnji mesec pohvalil s prvim četrtletnim proračunskim presežkom v Argentini po 16 letih.
Obenem pa se je gospodarska aktivnost Argentine februarja na letni ravni zmanjšala za 3,2 odstotka, marca pa je prišlo do 21-odstotnega letnega upada v industrijski proizvodnji in 42-odstotnega v gradbeništvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!