Menu Item
Najnovejše odkritje arheologov v Izraelu nakazuje, da so praljudje ogenj za kuhanje hrane uporabljali več tisoč let prej, kot smo doslej mislili. Kot piše britanski BBC, je bilo ribje okostje, ki so ga nedavno našli, namreč izpostavljeno kuhanju na nizki temperaturi.
Nedavno odkritje 780.000 let starih ostankov krapu podobne ribe, ki so jih našli na severu Izraela, je prelomno za znanje, ki ga imamo o človeški zgodovini. Raziskovalci iz izraelskih, britanskih in nemških institucij so preučili kristale iz ribine zobne sklenine. Ugotovili so, da način, na katerega so se kristali razširili – razširijo se namreč zaradi izpostavljenosti vročini – kaže, da so jih takratni Homo Erectusi kuhali na nizki temperaturi, poroča BBC
Ostanke dvometrske ribe so po navedbah BBC odkrili na najdišču v bližini reke Jordan okrog 14 kilometrov severno od Mrtvega morja.
Prejšnje arheološke najdbe so uporabo ognja za kuhanje umeščale približno 170.000 let pred našim štetjem. Gre torej za izjemno pomembno najdbo, ki za okrog 600.000 let spreminja našo časovnico človeškega razvoja.
Sprememba, ki se je zgodila, ko so ljudje s surove presedlali na kuhano hrano, je imela po besedah znanstvenikov korenit vpliv na človeški razvoj in vedenje. “Sposobnost, ki je potrebna za kuhanje, označuje pomemben evolucijski napredek, saj je omogočala dodatne zmožnosti optimiziranja virov hrane,” je povedal vodja izkopavanj, profesor Naama Goren-Inbar z jeruzalemske univerze. “Možno je celo, da kuhanje ni bilo omejeno le na ribe, temveč tudi na druge vrste živali in rastlin,” je dejal za BBC.
Arheološko najdišče zaradi svoje lokacije ponuja nov vpogled v selitev zgodnjega človeka iz Afrike v Azijo, še dodaja BBC.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje