Oglaševanje

Astronomi so določili 45 eksoplanetov, na katerih je zelo verjetno življenje

Kamilo Lorenci
21. mar 2026. 05:27
eksplaneti v bivalnem območju
Foto: Zajem zaslona/CSI

Med vsemi odkritimi eksoplaneti je trenutno le peščica takih, ki bi jim pri iskanju življenja v vesolju veljalo posvetiti več pozornosti. Astronomi so jih našteli 45.

Oglaševanje

Doslej so astronomi odkrili že več kot 6.000 eksoplanetov, planetov zunaj našega Osončja.

A med njimi je za človeške obiskovalce nekoč v prihodnosti primerna le peščica. Seveda je zdaj še veliko prezgodaj napovedovati, kdaj in če sploh bi človek lahko pristal na kakšen eksoplanetu.

Kljub temu je ekipa znanstvenikov z Inštituta Carla Sagana na Univerzi Cornell pripravila seznam trenutno znanih planetarnih kandidatov, ki si zaslužijo podrobnejši pogled, piše portal Popular Science

Seznam ni dolg. V študiji, objavljeni 19. marca v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, so med zanimive uvrstili le 45 planetov.

Gre za kamnite planete (kot je Zemlja), vsi pa se nahajajo v tako imenovanem "bivalnem območju" v okolici svojih zvezd. To so območja, ki so od zvezde "ravno prav" oddaljena, tako da ni prevroče ali prehladno.

Izbrane eksoplanete prikazuje spodnja slika. Na njej so planeti razvrščeni glede na to okoli kako vroče zvezde (v primerjavi s Soncem) krožijo in glede na količino toplote, ki jo od nje prejmejo (primerjano s toploto, ki jo od Sonca prejema Zemlja).

Levo od oranžne črte je območje, ki je prevroče za življenje, desno od modre tisto, ki je prehladno.

Zelena črta ločuje planete na "optimistični" strani (levo) od tistih na "pesimistični" strani verjetnosti za to, da je na njih življenje (desno).

45 eksoplanetov glede na zvezdo, okoli katere krožijo in količino energije, ki jo prejemajo, v bivalni coni
Foto Zajem zaslona POPSCI COM/Bohl et al 2026 / Gillis Lowry Pablo Carlos Budassi

A tudi 45 kandidatov je velikodušna ocena. Bolj konservativna ocena, ki upošteva bivalno območje glede na toploto zvezde, število zmanjša na le 24 svetov.

Najbližji planet je "samo" nekaj več kot 4 svetlobna leta oddaljeni Proxima Centauri b. Na seznamu pa izstopajo tudi štirje planeti v sistemu TRAPPIST, ki pa so oddaljeni približno desetkrat dlje, okoli 40 svetlobnih let od Zemlje.

"Naš članek razkriva, kam bi se morali odpraviti, da bi našli življenje," je v izjavi za Mail Online dejala profesorica Lisa Kaltenegger, ena od avtoric študije.

A če upoštevamo, da je človeštvo, ko gre za potovanja po vesolju, v resnici komajda prestopilo prag domače hiše, je do tja še dolga pot.

Človeštvo bo namreč, če bo hotelo kdaj doseči te planete, moralo razviti čisto posebno tehnologijo, ki bo to omogočila.

Z današnjo tehnologijo so ti planeti praktično nedosegljivi

Z današnjo tehnologijo bi samo za pot do najbližjega primernega eksoplaneta potovali več kot 100.000 let.

Doslej najhitrejše plovilo s človeško posadko, raketa Apollo 10, je dosegla najvišjo hitrost nekaj manj kot 40.000 kilometrov na uro.

Z njim bi do Proxime Centuri b potovali približno 114.000 let.

Spisek lahko služi kot vodnik za opazovanja z vesoljskimi teleskopi

Poleg tega trenutno nimamo prav nobenih zanesljivih dokazov, da življenje na teh eksoplanetih v resnici tudi obstaja, kar bi bil velik namig, da se tja nekoč sploh splača odpraviti.

A tudi če se življenje na teh planetih in naša sposobnost, da jih dosežemo, trenutno zdita bolj malo verjetna, raziskovalci poudarjajo, da bodo nadaljnja opazovanja kljub temu prispevala k napredku pri iskanju nezemeljskega življenja.

Prisotnost teh planetov v bivalnem območju njihovih zvezd namreč odpira mikavno možnost, da imajo ti planeti na svoji površini vodo, ki je ključna sestavina za življenje.

"Življenje je morda veliko bolj prilagodljivo, kot si trenutno predstavljamo, zato bi lahko bilo ključno ugotoviti, kateri izmed 6.000 znanih eksoplanetov najverjetneje gostijo nezemeljsko življenje," je dejala Lisa Kaltenegger

"Vemo, da je Zemlja primerna za življenje, medtem ko Venera in Mars nista. Naše Osončje lahko uporabimo kot referenco pri iskanju eksoplanetov, ki prejemajo količino zvezdne energije med tisto, ki jo prejemata Venera in Mars," je v izjavi povedala soavtorica študije Abigail Bohl.

Novi seznam bo lahko služil tudi kot vodnik za opazovanja z vesoljskim teleskopom James Webb ter prihajajočim vesoljskim teleskopom Nancy Grace Roman, ki naj bi bil izstreljen leta 2027.

"Težko je reči, kaj natančno povečuje verjetnost za obstoj življenja, vendar je določitev, kje iskati, prvi ključni korak — zato je bil cilj našega projekta reči: ‘to so najboljši cilji za opazovanje’," je dodal soavtor študije Gillis Lowry.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih