Menu Item
Avstrija bo na glasovanju o širitvi schengna glasovala posebej za Hrvaško ter posebej za Bolgarijo in Romunijo, je na svojem prvem uradnem obisku na Hrvaškem danes napovedal avstrijski kancler Karl Nehammer. Hrvaški premier Andrej Plenković je obljubil, da se bo Hrvaška po vstopu v schengen zavzela za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU. Romunski predsednik Klaus Johannis pa je danes dejal, da v Romuniji "ni nenadzorovanega pritoka migrantov in ga nikoli ni bilo".
“Ko govorimo o širjenju schengna in pri tem kritiziramo načrt Evropske komisije, je treba poudariti, da se to ne nanaša na Hrvaško. Posebej bomo glasovali za Hrvaško ter posebej za Bolgarijo in Romunijo,” je po srečanju s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem izjavil avstrijski kancler Karl Nehammer. “Podprli bomo Hrvaško v schengnu, a bomo v tem pogledu zelo kritični do Romunije in Bolgarije,” je še dodal.
Hrvaški je čestital ob vstopu v območje evra in opozoril na enega od največjih izzivov, s katerim se srečuje Avstrija, to so nezakonite migracije. Po njegovih besedah nezakoniti migranti ustvarjajo “ogromen pritisk”, čeprav je Avstrija država, ki nima zunanje meje EU.
“Trenutno razpravljamo o širitvi schengna, hkrati pa vidimo, da ima posebej Avstrija probleme z nezadostno zaščito zunanjih meja. Obenem imamo manjšo zaščito meja znotraj EU in po našem mnenju ne more iti tako naprej. Treba bo sprejeti nekatere ukrepe,” je poudaril kancler.
Plenković je dejal, da bo Hrvaška cenila podporo Avstrije pri vstopu v schengensko območje, ter poudaril, da se zaveda zaskrbljenosti Avstrije zaradi nezakonitih migrantov. “To, kar je dobro in kar sva skupaj potrdila, je, da ti ljudje, ki so prišli v Avstrijo, ne prihajajo prek Hrvaške, ampak z ozemelj drugih držav,” je izpostavil hrvaški premier. Hkrati je izrazil zadovoljstvo nad današnjim srečanjem ter nad “podporo kanclerja, da Hrvaška pristopi k schengnu in, ko se to zgodi, krepi politiko varovanja meja”.
Plenković je komentiral tudi nadzor na meji med Slovenijo in Hrvaško, a ni mogel zagotoviti, da ga po vstopu Hrvaške v schengen ne bo več. “Vi veste, da po tako imenovanem schengenskem mejnem kodeksu obstaja možnost, da države, če začutijo potrebo, začasno lahko sprejmejo te ukrepe. Naj najprej skočimo, pa potem recimo hop,” je dodal.
Pojasnil je, da je v stiku s slovenskimi oblastmi in da se bodo hrvaški notranji minister Davor Božinović, slovenska notranja ministrica Tatjana Bobnar in avstrijski notranji minister Gerhard Karner že ta petek srečali na izrednem sestanku notranjih ministrov v Bruslju.
Nehammer je že v torek zagotovil, da njegova država ne bo vložila veta na vstop Hrvaške v schengensko območje, saj ta zgledno izpolnjuje zahteve glede varovanja meje. Po poročanju avstrijskega časnika Kleine Zeitung to pomeni, da je grožnja Dunaja z vetom namenjena Bolgariji in Romuniji.
Ugibanja o tem, ali bo Avstrija glasovala proti vstopu Hrvaške v schengen, so se začela minuli petek, ko je Karner izrazil dvom o smislu širitve scehngenskega območja in v ponedeljek ponovil svoje stališče. Kot razlog je navedel razmere na meji, ki da kažejo, da schengen načeloma ne deluje. Kot je pojasnil za avstrijske medije, so v Avstriji letos zabeležili 100.000 nezakonitih migrantov, od katerih jih 75.000 niso registrirali niti v eni državi EU.
Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma potekalo 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU. Če bo Svet EU podprl vstop, se bo trojica držav schengnu pridružila 1. januarja 2023.
Johannis: V Romuniji ni nenadzorovanega pritoka migrantov
Romunski predsednik Klaus Johannis se je danes odzval na grožnje z vetom, ki jih je v zvezi z vstopom Romunije v schengensko območje v preteklih dneh izrazila avstrijska vlada. V Romuniji “ni nenadzorovanega pritoka migrantov in ga nikoli ni bilo”, je dejal Johannis ob robu obiska v Latviji. Johannis je poudaril, da so v Bukarešti dobro obveščeni o tem, “od kod migranti prihajajo in po katerih poteh”. Svoje podatke in ugotovitve bodo z veseljem posredovali avstrijskim oblastem, je dejal.
Romunija nikoli ni bila osrednji del “balkanske poti”, ki jo prebežniki uporabljajo za pot v srednjo in zahodno Evropo, vendar pa ima njegova država “tako potencial kot sposobnost, da podpre Avstrijo, da bi zajezila tok migrantov”, je zatrdil predsednik. Johannis je potrdil, da bo romunski notranji minister Lucian Bode nemudoma odpotoval na Dunaj, da bo “avstrijskim prijateljem” na voljo za dodatna vprašanja in da bo odpravil njihove pomisleke. Bukarešta je pripravljena predstaviti argumente, da bo schengensko območje s sprejetjem Romunije vanj dejansko postalo “varnejše”, je še dejal romunski predsednik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!