Politična afera Ibiza že dolgo ni več le videoposnetek s sredozemskega otoka, ki je spodnesel prejšnjo avstrijsko vlado, premešal politične karte in iz avstrijskih vladajočih dvorov vrgel Svobodnjake. Vse bolj razgalja neprimerne posle največje politične stranke v državi in pod vprašaj postavlja trdnost sicer priljubljenega kanclerja.
Nobenega dvoma ni, da bo čez dober mesec Sebastian Kurz na volilnem kongresu ponovno dobil mandat predsednika vladajoče Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), saj karizmatičnih protikandidatov, ki bi mu stali nasproti, znotraj stranke pravzaprav nima. Prav to, namreč da je brez karizme, bi zdajšnjemu kanclerju težko očitali. Navsezadnje gre za politika, ki je že pri 24 letih zasedel položaj državnega sekretarja za integracije – funkcijo, ki je za etnično precej raznoliko Avstrijo še kako pomembna. Le dve leti kasneje je kot vodja avstrijske zunanje politike stopil še stopničko višje in tako postal del najpomembnejših odločevalskih struktur, dokler ni kasneje kot najmlajši avstrijski kancler zasedel najprestižnejše politične funkcije.
Bliskovita politična kariera brez prave primerjave, torej. Ali bo podpora, ki so mu jo izkazali kolegi na zadnjem strankarskem kongresu, tudi tokrat skorajda 99-odstotna, pa se v tem trenutku zdi manj verjetno. Čeprav je Kurz obljubljal, da bo prenovil in pomladil stranko – skladno s to retoriko ÖVP od takrat deluje pod imenom “Nova ljudska stranka”, spremenjena pa je bila tudi njena zunanja “barvna” podoba iz črne v turkizno – pa dogodki zadnjih mesecev potrjujejo slutnjo, da novo ne pomeni nujno hkrati zakonito.
PROFIMEDIA
Čeprav je Kurz obljubljal, da bo prenovil in pomladil stranko – skladno s to retoriko ÖVP od takrat deluje pod imenom “Nova ljudska stranka”, spremenjena pa je bila tudi njena zunanja “barvna” podoba iz črne v turkizno – pa dogodki zadnjih mesecev potrjujejo slutnjo, da novo ne pomeni nujno hkrati zakonito.
Ranljivost kanclerja
Ne le sprememba zunanje podobe, Nova ljudska stranka je z novim kanclerjem podrazumevala seveda tudi prihod novih kadrov. Leta 2017 tretji in predlani na predčasnih volitvah drugi najboljši volilni rezultat, ki ga je stranka dosegla v zadnjih 23 letih, sta Kurzu dala legitimiteto za spremembe. A številni novi obrazi so, kot razkrivajo zasebna sporočila, ki jih zadnje mesece v obsežnih tožilskih spisih afere Ibiza odkrivajo državni tožilci, prinesli precejšnje politično breme.
Ključno je seveda vprašanje, ali bo objava nadaljnje korespondence med politiki potisnila Kurza na rob vladnega prepada. Vse bolj očitni napadi na sodstvo in pravosodno ministrico bosanskih korenin iz vrst Zelenih se bolj kot trenutno taktični zdijo strateško uperjeni in premišljeni manevri. A pojdimo po vrsti.
Okoliščine, ki v zgodovini druge republike nimajo primerjave: Avstrijsko državno tožilstvo za pregon gospodarskega kriminala in korupcijo (WKStA) že mesece deluje v smeri centra moči največje vladajoče stranke, osem pomembnih funkcionarjev je del seznama osumljenih – izstopajo štirje.
Glede na sume državnih tožilcev naj bi zvezni kancler lani poleti pred parlamentarnim odborom v zadevi Ibiza podal štiri neresnične izjave, bistveni sta dve. Prvič, da je zanikal, da je s Thomasom Schmidom, sicer članom svoje stranke in nekdanjim sekretarjem na finančnem ministrstvu, predčasno govoril o tem, da bi lahko ta postal šef državnega holdinga ÖBAG. In drugič, na vprašanje, ali je bil vpleten v dogovore, je Kurz odgovoril s pojasnilom “vključen v smislu obveščenosti”.
Ko so tožilci primerjali izjave s SMS, ki so jih odkrili v zajetnih dokaznih gradivih, je na njegove besede padla senca dvoma. Ob nastopu funkcije šefa že omenjenega holdinga se je Schmid kanclerju namreč zahvalil z besedami: “Da mi daješ priložnost, da se izkažem, je zame brezmejno genialno! Spoštujem to, vse bo zares kul! Hvala za vse in za to, da sem del tvoje ekipe!”
Za preiskovalce je bila prav tako obremenjujoča še ena besedna izmenjava, v kateri je Kurz Schmidu obljubil vse, kar si bo zaželel, ta pa mu je odgovoril: “Tako sem srečen, ljubim svojega kanclerja.” Te besede so takoj po objavi v politični in splošni javnosti postale predmet zgražanja pa tudi posmeha. Pri tem ni nepomembno, da je Schmid telefonska sporočila, preden so mu telefon zasegli preiskovalci, izbrisal, a jih je avstrijskim forenzikom uspelo rekonstruirati.
PROFIMEDIA
Preiskovalce zaposluje tudi Kurzev finančni minister Gernot Blümel (na fotografiji desno), ki parlamentarni komisiji ni hotel dostaviti zahtevanih dokumentov. V dogajanje sta posegla sodišče in celo avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, Blümel je na koncu komisiji moral izročiti več kot 37.000 e-mailov in drugih dokumentov.
A preiskovalce zaposlujeta ne le Kurz in Schmid, temveč tudi finančni minister iz vrst ÖVP, Gernot Blümel. Med drugim zaradi morebitnih donacij igralniškega velikana Novomatic največji avstrijski stranki pred štirimi leti. V ospredju je vprašanje, ali je ponudba donacije ljudski stranki potekala hkrati s prošnjo za pomoč takratnega zunanjega ministra Kurza pri reševanju davčnega problema igralniške skupine Novomatic v Italiji. V celotni zgodbi razgretega političnega dogajanja je hkrati še kako pomenljivo večmesečno Blümlovo vztrajanje, da parlamentarni komisiji ne dostavi zahtevanih dokumentov. Prvič se je tako zgodilo, da je vmes posegel sam predsednik države in zahteval, da se uresniči predhodna odločba najvišjega sodnega organa v državi.
Domnevno štiri lažne izjave pred parlamentarnim odborom bremenijo tudi vodjo kanclerjevega kabineta Bernharda Bonellija. Med drugim naj bi prikril in zanikal lastno sodelovanje pri imenovanju nadzornega sveta državnega sklada ÖBAG, čeprav prestrežena telefonska sporočila kažejo na vpletenost. Glede na trenutne dokaze je Bonelli takratnemu finančnemu ministru Hartwigu Lögerju, prav tako iz vrst ÖVP, napisal: “Dragi Hartwig, glede ÖBAG je vse usklajeno s Sebastianom in našo ekipo.” Volitve članov nadzornega sveta ÖBAG so sledile teden dni po tej komunikaciji.
Prvi padli
Za zdaj ostaja edina posledica Schmidov odstop z mesta vodje državnega holdinga ÖBAG pretekli mesec. Morda tudi zato, ker je bila škoda za ÖBAG, ki ima delnice v podjetjih, kot so elektro velikan Verbund, OMW, pošta, kazinoji, pa Telekom Avstrije, in ki je nazadnje med delničarje razdelil pol milijarde letnega dobička – preprosto prevelika. Zlasti v očeh ameriških vlagateljev v teh podjetjih, ki neradi investirajo tja, kjer imajo člani nadzornih svetov – Schmid je imel tudi to funkcijo – težave s sodno vejo oblasti. Pravno gledano lahko tako kancler kot finančni minister ostaneta na položaju tudi v primeru obtožnice. V skladu z ustavo pa ima zvezni predsednik pravico kadarkoli odstaviti kanclerja. Kot razlog zadostuje že “izguba zaupanja”, a gledano s političnega vidika, bi za to potreboval zelo oprijemljivo utemeljitev.
Kurz, ki so mu Avstrijci nadeli vzdevek “Wunderwuzzi” – nekdo, ki se spozna na vse – se brani, da “ni izrekel ničesar napačnega in da si v najboljši veri ne predstavlja, da bi bil obsojen, a da je povsem mogoče, da bo obtožnica zoper njega vložena”. Najhujša kazen, ki ga lahko doleti, je tri leta zapora. Vse to bi bilo za Avstrijo novo – doslej se namreč še ni zgodilo, da bi na zatožno klop sedel in bil obsojen vladajoči kancler, čeprav je pred desetimi leti takratni predsednik vlade iz vrst socialnih demokratov (SPÖ), Werner Faymann, že bil pod lupo organov pregona zaradi t. i. “reklamne afere”, a je bila preiskava nato ustavljena. Tudi nekdanja kanclerja iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, Bruno Kreisky – pogojno obsojen zaradi obrekovanja, ter njegov naslednik na položaju, Fred Sinowatz – obsojen in oglobljen zaradi lažnega pričanja, sta bila na sodišču šele leta po svojem umiku s političnih funkcij.
Novo mešanje političnih kart?
Za bližnjo prihodnost države bo odločilno, kaj vse bodo še razkrili obsežni tožilski spisi in katera nova zasebna sporočila bodo še postala obremenjujoča in predvsem za koga. Je afera Ibiza spremenila Avstrijo? Vsekakor. Brez nje bi bila v tem času v parlamentu zastopana ena stranka manj. Predčasne volitve pred dvema letoma, ki jih je sprožila največja korupcijska afera, so na politični parket namreč spet izstrelile stranko Zelenih. Po zadnjih anketah ta ostaja pri svojih mandatih. Tako kot ljudska stranka in Svobodnjaki (FPÖ).
A ti z novim predsednikom Herbertom Kicklom po odstopu zmernega in morda za strankarske razmere (celo) premalo radikalnega Norberta Hoferja pred mesecem dni upajo na ponovni vzpon. Kickl je namreč že zelo zgodaj prepoznal potencial, ki se skriva v ostrem nasprotovanju koronskim ukrepom turkizno-zelene koalicije, volilna kampanja, podkrepljena s koronsko-gospodarsko krizo in vedno novimi tožilskimi preiskavami, v katere je zdaj ujeta tudi vrhuška vladajoče ÖVP, pa bi bila ena najostrejših doslej.
PROFIMEDIA
Nekdanji vodja avstrijskih Svobodnjakov Heinz-Christian Strache (na fotografiji levo) na sodišču zaradi afere Ibiza, ki je spremenila Avstrijo. Afera Ibiza že dolgo ni več le videoposnetek s sredozemskega otoka, ki je spodnesel prejšnjo avstrijsko vlado, premešal politične karte in iz avstrijskih vladajočih dvorov vrgel Svobodnjake. Vse bolj razgalja neprimerne posle tudi največje politične stranke v državi in pod vprašaj postavlja trdnost sicer priljubljenega kanclerja Kurza.
Nekdanji prvi mož Svobodnjakov, Heinz-Christian Strache, proti kateremu te dni že teče sodni proces v zadevi Ibiza, pa je za Kikla tako ali tako že stvar (prečiščene) strankarske preteklosti. Edini stranki, ki jima zadnje ankete že več tednov kažejo boljši rezultat kot pred dvema letoma, socialdemokratska SPÖ in liberalni Neos, sta hkrati tisti, ki sta s prijavo pred organi pregona sprožili postopke proti Kurzu, in tudi tisti, ki s korupcijo za zdaj nimata težav. Prav te – korupcije namreč – naj bi bilo v sicer pregovorno “čisti” Avstriji precej. Ne le po podatkih domačih anket, v katerih 48 % vprašanih odgovarja, da je ta v politiki močno prisotna. Tudi po zadnji raziskavi organizacije Transparency International je korupcije v Avstriji celo več, kot znaša evropsko povprečje.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!