Generalni sekretar ZN António Guterres in Ilham Alijev v Bakuju (Foto: Profimedia)
Prihodki od nafte in plina krijejo skoraj polovico državnega proračuna Azerbajdžana. Predsednik te avtoritarne države Ilham Alijev je na podnebni konferenci v Bakuju poudaril, da so nafta, plin, veter, sonce in kovine naravni viri ter da držav ne bi smeli kriviti, da jih imajo in prodajajo. Nasprotno pa je generalni sekretar ZN Antonio Guterres pozval sodelujoče države na COP29, naj izpolnijo svoje obljube in opustijo rabo fosilnih goriv. Kot posebej odgovorne so po njegovem mnenju gospodarsko najmočnejše države iz skupine G20.
Nafta, plin in drugi naravni viri so božji dar, držav pa ne bi smeli kritizirati zaradi tega, ker jih imajo, je danes na podnebni konferenci ZN v Bakuju (COP29) dejal azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev. Tako se je odzval na kritike nevladnih organizacij in drugih, da Azerbajdžan ni primeren za gostitelja tokratne podnebne konference.
Potem ko je bila z nafto bogata država, ki gosti letošnjo podnebno konferenco, v zadnjih mesecih in tednih deležna kritik, da zaradi izkoriščanja fosilnih goriv ni primerna gostiteljica podnebne konference ZN, je danes Alijev po poročanju francoske tiskovne agencije AFP to označil za “dobro usklajeno kampanjo obrekovanja in izsiljevanja”.
Dejal je, da narodov ne bi smeli soditi po tem, katere naravne vire imajo in kako jih uporabljajo. “Nafta, plin, veter, sonce, zlato, srebro, baker … vse to so naravni viri in držav ne bi smeli kriviti, da jih imajo in da jih prinašajo na trg, saj jih ta potrebuje. Ljudje jih potrebujejo,” je dejal delegatom v Bakuju.
Guterres na COP29: Države v razvoju ne smejo zapustiti Bakuja praznih rok
“Smo v zadnjem odštevanju, da omejimo dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Čas ob tem ni na naši strani,” je v nagovoru voditeljem držav v Bakuju dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Trenutno se namreč zdi malo verjetno, da bo svet dosegel globalno dogovorjeni cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Po napovedih znanstvenikov naj bi letos prvič to mejo presegli.
Iztekajoče se leto, v katerem so po njegovih besedah družine bežale pred orkani, delavci trpeli posledice neznosne vročine, otroci pa hodili lačni spat zaradi pomanjkanja hrane, pa je označil za “mojstrski tečaj uničevanja podnebja”.
“Takšne nesreče se z vratolomno hitrostjo pojavljajo zaradi podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek. Bogati povzročajo težave, revni pa plačajo najvišjo ceno,” je posvaril.
Sodelujoče države, katerih delegacije se udeležujejo letošnje podnebne konference, je pozval, naj izpolnijo svoje obljube in opustijo rabo fosilnih goriv, ki prispevajo k globalnem segrevanju.
Zavzel se je tudi za prispevke držav v lani vzpostavljen sklad za blažitev izgub in škod zaradi posledic podnebnih sprememb ter doseg dogovora glede dolgoročnega financiranja ukrepov prilagajanja in blaženje v revnejših državah. To je namreč eno od osrednjih vprašanj tokratnega podnebnega vrha v Bakuju.
Antonio Guterres (Foto: Maxim Shemetov/REUTERS)
“Države v razvoju ne smejo zapustiti Bakuja praznih rok. Dogovor je nujen, o tem sem prepričan,” je podčrtal.
Ljudje, ki so odgovorni za podnebno krizo, so odsotni, pa je v nagovoru dejal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in okrcal voditelje bogatejših držav, ki se niso udeležili dogodka. Po oceni nastopajočih trenutna okoljska prizadevanja spodkopavajo tudi vojni konflikti.
Bogate države bodo v sklad donirale 722 milijonov dolarjev
Kot posebej odgovorne so po njegovem mnenju gospodarsko najmočnejše države iz skupine G20, ki se bodo prihodnji teden srečale v Braziliji. “Podnebno financiranje ni dobrodelnost, je naložba. Podnebni ukrepi niso neobvezni, so nujni,” je še poudaril.
Da bi pokrile stroške zelenega prehoda in prilagajanja podnebnim šokom, se nekatere najbolj revne, a hkrati najbolj ranljive države, na tokratni konferenci zavzemajo za desetkratno povečanje trenutno določenega cilja 100 milijard dolarjev sredstev, ki jih morajo razvite države letno nameniti za podnebne ukrepe državam v razvoju.
Azerbajdžanski minister za ekologijo in naravne vire ter nekdanji direktor v državnem naftnem podjetju SOCAR, ki predseduje COP29, Mukhtar Babayev, je v ponedeljek dejal, da bi bilo za financiranje ukrepov v omenjenih državah potrebnih tisoč milijard dolarjev, a dodal, da je številka o več sto milijardah dolarjev precej bolj realen scenarij.
Te navedbe so vznejevoljile države v razvoju in okoljske nevladne organizacije, ki vztrajajo pri tem, da morajo bogate države, ki so tudi največji onesnaževalci, plačati za njihov “podnebni dolg”.
Danes so sicer v Bakuju napovedali, da bo dolgo pričakovani sklad pomoči, ki bi ranljivim državam pomagal v boju proti podnebnim spremembam, prihodnje leto začel razdeljevati pomoč, kar naj bi kazalo na napredek med svetovnim severom in jugom glede podnebnega financiranja.
Večinoma bogate države, vključno z Nemčijo, Francijo, Združenimi arabskimi emirati in Dansko, so se zavezale, da bodo v sklad donirale 722 milijonov dolarjev, medtem ko je Švedska obljubila 20 milijonov dolarjev.
Guterres je ocenil, da skupni znesek ni niti blizu temu, da bi popravil krivice, ki so doletele ranljive. “Ne predstavlja niti četrtine škode, ki jo je septembra v Vietnamu povzročil orkan Yagi,” je dejal po navedbah francoske tiskovne agencije AFP.
Naftna država
Kot poroča AFP, ima Azerbajdžan sedem milijard sodčkov zalog nafte in je ena prvih držav na svetu, ki je začela komercialno pridobivanje nafte. Prihodki iz proizvodnje nafte in plina pa predstavljajo približno 35 odstotkov bruto domačega proizvoda države in skoraj polovico državnega proračuna.
Od osamosvojitve od Sovjetske zveze leta 1991 je Azerbajdžan proizvedel 1,05 milijarde ton nafte in naj bi v naslednjem desetletju povečal proizvodnjo zemeljskega plina za več kot tretjino. Približno 75 odstotkov trenutnega azerbajdžanskega izvoza pa gre na evropske trge.
Leta 2022 je Evropska komisija z Bakujem podpisala dogovor o podvojitvi uvoza plina iz te države, da bi zmanjšala odvisnost Evrope od ruskega plina – sporazum, ki ga je Alijev prav tako branil v današnjem govoru na prizorišču podnebne konference. “To ni bila naša ideja. Prosili so nas za pomoč in rekli smo, v redu, Evropi bomo pomagali pri energetski varnosti,” je dejal.
Na to, da celotno gospodarstvo Azerbajdžana temelji na fosilnih gorivih, ki predstavljajo skoraj 90 odstotkov izvoza, ter da Azerbajdžan ne namerava izvajati podnebnih ukrepov, je ob začetku COP opozorila tudi okoljska aktivistka Greta Thunberg. Hkrati je v komentarju, ki ga je objavil britanski Guardian, poudarila, da EU še naprej kupuje fosilna goriva iz Azerbajdžana in namerava do leta 2027 podvojiti uvoz plina iz te države.
“Azerbajdžanski režim je kriv etničnega čiščenja, humanitarnih blokad in vojnih zločinov, pa tudi zatiranja lastnega prebivalstva in zatiranja civilne družbe v državi,” je še opozorila Thunberg in dodala, da ta država zagotavlja 40 odstotkov nafte Izraelu, s čimer je sokriva za genocid v Palestini ter izraelske vojne zločine v Libanonu. “Azerbajdžansko-izraelske vezi so vzajemno koristne, saj je bila večina orožja, ki ga je Azerbajdžan uporabil med vojno v Gorskem Karabahu, uvožena iz Izraela,” je bila kritična podnebna aktivistka.
Včeraj se je udeležila protestov v gruzijskem glavnem mestu Tbilisi, kjer so opozorili tudi na to, da je Azerbajdžan v času covida-19 zaprl vse svoje kopenske meje, prepoved prehajanja meja pa še vedno velja.
Greta Thunberg na protestu v Tbilisiju, 1. november 2024 (Foto: Profimedia)
V Bakuju zbrani voditelji
Današnji dan na COP29 sicer mineva v znamenju tako imenovanega dvodnevnega vrha voditeljev, na katerem voditelji držav podajajo nacionalne izjave. Te so za države priložnost, da izpostavijo prednostne naloge in konkretne zaveze ter ukrepe, ki jih sprejmejo v domači državi, med drugim tudi glede izpolnjevanja ciljev pariškega sporazuma, kot je ohranitev omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
V Bakuju v dveh dneh pričakujejo več kot 75 voditeljev, vendar se voditelji nekaterih najmočnejših svetovnih gospodarstev in tudi največjih onesnaževalk, odpovedali udeležbo na letošnjem vrhu. Med voditelji iz skupine gospodarsko najmočnejših držav G20, ki prispevajo skoraj 80 odstotkov emisij toplogrednih plinov, so udeležbo med drugim odpovedali Joe Biden, Ši Džinping, Narendra Modi in Emmanuel Macron.
Podnebni odposlanec Washingtona John Podesta želi medtem pomiriti države v Bakuju, da ponovna izvolitev Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA ne bo končala prizadevanj države glede zajezitve globalnega segrevanja, četudi bo to vprašanje “v drugem planu”.
Kljub pozivom h globalnemu sodelovanju se je otvoritveni dan COP29 začel klavrno, saj so nesoglasja pri potrditvi uradnega dnevnega reda konference za nekaj ur preložila začetek uradnih postopkov. “To bo težek COP. Države so razdeljene. Obstaja pomanjkanje zaupanja,” je za AFP dejala vodja globalne podnebne in energetske politike pri WWF Fernanda Carvalho.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje