Baltske države se izklapljajo iz ruskega električnega omrežja. Kaj to pomeni?

Estonija, Latvija in Litva se bodo jutri znebile enega zadnjih zametkov 50-letne sovjetske okupacije. Odklapljajo se namreč od ruskega elektroenergetskega omrežja.
Na ta trenutek, ki je bil sicer do nedavnega za mnoge malo verjeten, so se baltske države pripravljale skoraj dve desetletji, odkar so se leta 2004 pridružile Evropski uniji in Natu. Obnovile so obstoječo infrastrukturo in zgradile nove električne vode, vključno z več podmorskimi kabli do Finske in Švedske ter ključno kopensko povezavo s celinskim evropskim omrežjem, linijo LitPol, ki povezuje Litvo in Poljsko. Obsežne priprave so tako omogočile, da so vse tri države le nekaj mesecev po začetku ruske ofenzive na Ukrajino prenehale kupovati rusko električno energijo.

A Rusija je imela kljub temu še vedno popoln nadzor nad delovanjem elektroenergetskega omrežja, uravnavanjem ponudbe in povpraševanja ter vzdrževanjem frekvence, je za CNN pojasnila vodja projekta na nemškem inštitutu za energetske raziskave Helmholtz-Zentrum Susanne Nies. Vse te storitve pa je Moskva opravljala brezplačno, je še pojasnila Nies in dodala, da je zato po začetku vojne v Ukrajini obstajalo veliko tveganje, da bi Rusija dobesedno čez noč prenehala izvajati storitve.

Odštevanje do "energetske neodvisnosti"

Danes je prenehal veljati tako imenovani sporazum BRELL (Belorusija, Rusija, Estonija, Latvija, Litva), ki ureja skupno omrežje. Estonija, Latvija in Litva se bodo v soboto odklopile od tega omrežja, ko bo za kratek čas začel delovati energetski otok. V prehodnem obdobju se bodo tako morale tri baltske države bolj ali manj zanesti na lastne zmogljivosti. V nedeljo nato sledi priklop na evropsko celinsko omrežje, ki pokriva večino Evropske unije, pojasnjujejo na estonskem portalu ERR.
Hkrati gre pri odklopu od ruskega omrežja tudi za simboličen trenutek. Pred Muzejem energije in tehnologije v središču litovske prestolnice Vilna namreč stoji ura, ki minulih 100 dni odšteva do "energetske neodvisnosti". "To je dokončen odmik od sovjetske okupacije," je za CNN pojasnil zunanjepolitični analitik Jason Moyer in dodal, da je to s psihološkega vidika velik korak naprej.

V projekt "energetske neodvisnosti" je bilo vloženih veliko sredstev, večino jih je prispevala Evropska unija, ki je zagotovila nepovratna sredstva v vrednosti več kot 1,2 milijarde evrov. Za baltske države je bila cena za to, da bi Moskva ohranila vpliv nad njihovo elektroenergetsko omrežje, namreč previsoka. "Dobro razumemo, da ima poceni ruska energija vedno svojo ceno, ki pa si je ne bi smela privoščiti nobena demokratična evropska država,“ je dejal svetovalec estonskega notranjega ministrstva Vootele Päi.

Velik simbolni pomen pa ima tudi rezanje starih sovjetskih kablov, ki ga je lani začel litovski upravljalec omrežja Litgrid. Kot so sporočili iz podjetja, so velik del podrtih daljnovodov poslali tudi v Ukrajino, da bi ji tako pomagali obnoviti poškodovano energetsko infrastrukturo.

Izguba vpliva kot geopolitični poraz za Rusijo

Baltske voditelje, ki so sicer med vidnejšimi nasprotniki vojne v Ukrajini, pa zdaj skrbijo morebitni ruski povračilni ukrepi. Kot opozarjajo, bi lahko ta izkoristila trenutek odklopa od omrežja, bodisi s fizično sabotažo ali kibernetskimi napadi. Rusija je namreč že v vojni z Ukrajino dokazala, da je na podobne ukrepe več kot pripravljena odgovoriti tudi z orožjem. Ukrajina se je namreč od ruskga omrežja odklopila le nekaj dni pred začetkom ruske invazije, temu pa so med drugim sledili večkratni napadi na ukrajinsko energetsko omrežje.

Kot je ob tem dejal Jason Moyer, je izguba vpliva nad baltskimi državami za Rusijo geopolitični poraz. "Mislim, da to resnično kaže, da Rusija izgublja vpliv v regiji, ki je bila tradicionalno bolj dovzetna za ruska podjetja," je še dodal.

Kot je za CNN pojasnila litovska obrambna ministrica Dovilė Šakalienė, Rusija odklop formalno sprejema mirno, a opozorila, da dosedanje izkušnje kažejo, da se njihove besede in dejanja ne ujemajo vedno. Baltske države so zato v energetskih objektih po vsej regiji okrepile varnost.

Zveza Nato je medtem vzpostavila novo misijo za zaščito podmorskih kablov v Baltskem morju, potem ko so iz tam poročali o več poškodovanih kablih. Med drugim je bil decembra poškodovan tudi Estlink 2, ki je ključni del postsovjetske električne infrastrukture v baltskih državah.

Susanne Nies ob tem opozarja na Kaliningrad, majhno rusko eksklavo, stisnjeno med Litvo in Poljsko. Meni namreč, da bi Moskva lahko tam izzvala lažni izpad elektrike, za to pa okrivila odklop baltskih držav od omrežja, kar bi še zaostrilo napetosti v regiji.