Menu Item
Še vedno ni znano, kako sta se v 24 urah pretrgala podatkovna kabla v Baltskem morju. Švedski predsednik vlade Ulf Kristersson je zaradi tega dejal, da Baltsko morje postaja območje "visokega tveganja". Glavna osumljenka je trenutno kitajska ladja, ki je tedaj plula nad omenjenima kabloma, v njuni bližini pa je celo upočasnila in se popolnoma ustavila. Kitajsko zunanje ministrstvo vpletenost v dogodek zanika.
V začetku preteklega tedna je odjeknila novica o poškodbi podmorskega telekomunikacijskega kabla v Baltskem morju, ki povezuje Finsko in Nemčijo. Malo za tem so sledila poročila, da je poškodovan tudi podatkovni kabel, ki povezuje Švedsko in Litvo.
Švedski pristojni organi so nemudoma po dogodku sporočili, da preiskujejo neljube dogodke. Tudi druge države so poudarjale, da gre za sabotažo in da kabli niso bili pretrgani po naključju. Finska pa je prst za to usmerila v “zunanjo silo”. Toda katero?
Voditelji Švedske, Danske, Norveške, Finske, Estonije, Poljske in Latvije so se v sredo sestali na vrhu v Harpsundu na Švedskem. Tamkajšnji premier Ulf Kristersson je dejal, da je Baltsko morje tudi zaradi omenjenih incidentov postalo območje visokega tveganja. Ob tem ni želel ugibati, kdo je odgovoren za pretrganje dveh kablov, je poročal britanski Guardian.
Zakaj se je kitajska ladja ustavila nad kabli?
Že od 19. novembra je v morski ožini Kattegat med Švedsko in Dansko zasidrana kitajska ladja Ji Peng 3, ki je plula nad kabloma ravno, ko sta se poškodovala. Kitajsko zunanje ministrstvo je kakršnokoli vpletenost v dogodek zanikalo.
Vseeno je 225 metrov dolga kitajska ladja za prevoz razsutega tovora trenutno glavna osumljenka za nastale poškodbe. Švedska je ladjo Ji Peng 3 zato v torek pozvala, naj se vrne v njihove vode, s čimer bi olajšala preiskavo, poroča Euronews.
Zunanja ministra Nemčije in Finske sta v skupni izjavi dejala, da je škoda nastala, “ko evropsko varnost ogroža ne le ruska agresija na Ukrajino, temveč tudi hibridno vojskovanje zlonamernih akterjev”. Prav sum o namernem poškodovanju po njunih navedbah veliko pove o “nestabilnosti” tega časa.
“Previdni smo pri tem, da nikogar ne obtožujemo. Ne vemo, ali gre za sabotažo. Vendar zadevo zelo skrbno preiskujemo,” je dejal Kristersson. Ob tem je poudaril, da je Švedska kot najnovejša članica zveze Nato zdaj varnejša, kot je bila pred tem.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius ne verjame, da so bili kabli poškodovani pomotoma.
Enako je za dansko televizijo TV 2 dejal nekdanji poveljnik mornarice Vermund Sogaard Sorensen. “Takšni nesreči se ne zgodita v roku 24 ur,” je dejal. Omenjena televizija je poročala tudi, da naj bi se kitajska ladja, ko je plula čez podatkovne kable, upočasnila. Ob dosegu drugega kabla se je popolnoma ustavila. Kot poudarja obrambni analitik Jens Wenzel Kristoffersen, za tovorno ladjo ni običajno, da se ustavi nad kabli.
Omenjeni kabel je dolg 1.173 kilometrov, povezuje pa Helsinke in Rostock. Gre za edini kabel za komunikacijo podatkov med Finsko in srednjo Evropo, njegova trasa pa je po pisanju Politica podobna tisti, ki je s plinovodom Severni tok v Baltskem morju povezovala Rusijo in Nemčijo. Ta je zaradi sabotaže eksplodiral septembra 2022, pri čemer krivca še niso odkrili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje