Baziliko svetega Petra bo tudi letos krasilo delo slovenskih floristov

Florista Sabina Šegula in Peter Ribič bosta letos spet sodelovala pri velikonočnem krašenju vatikanske Bazilike svetega Petra. Kot je povedal Ribič, sta projekt krašenja začela leta 2011 z velikonočno okrasitvijo, leta 2013 pa sta se baziliko prvič okrasila tudi v božičnem času. V Vatikan se na uradno povabilo slovenskega veleposlaništva pri svetem sedežu tokrat podajata že sedemindvajsetič. V zadnjih letih se jima pridružuje tudi kolegica Andreja Bartolj Bele iz Novega mesta.

Trg svetega Petra za nedeljsko velikonočno mašo vsako leto okrasi nizozemska ekipa, slovenska ekipa pa skupaj z vatikanskimi vrtnarji izdela dekoracijo za sobotno velikonočno vigilijo oziroma bedenje v Baziliki svetega Petra. Priprava dekoracij in krašenje trajata pet dni, saj je treba izdelati za okoli 80 metrov cvetličnih aranžmajev, pred tem pa pripraviti tudi podlago in cvetje.

Pogovori o velikonočnem krašenju so stekli takoj po božiču. Kot je pojasnila Šegula, je morala pred pripravo idejne zasnove najprej preveriti, koliko in katere orhideje lahko zagotovi slovensko podjetje Ocean Orchids, ki tokrat znova sodeluje pri projektu.

Za letošnjo okrasitev je izbrala rdeče, oranžne, rumene in bele barve. Pri tem je upoštevala simboliko, saj te tople barve predstavljajo pričakovanje in pomlad. Pri oblikovanju je morala upoštevati tudi, kako se bodo aranžmaji odrazili v baziliki.

V okrasitvi bodo uporabili 800 orhidej, od tega 450 enostebelnih belih in 200 enostebelnih oranžnih ter 150 dvostebelnih belih. Slednje bodo uporabili za okrasitev Berninijevih stebrov in bodo zanje v vatikanskih uradih skrbeli tudi še po praznikih. Ostalih 650 orhidej bodo v dekoracijah uporabili kot rezano cvetje.

Orhideje bodo iz Prekmurja v Vatikan pripeljali s posebnim tovornjakom, v katerem lahko zagotavljajo ustrezno temperaturo. Del stroškov bo krilo ministrstvo za zunanje zadeve z naslova gospodarske diplomacije, saj gre za pomembno priložnost za promocijo Slovenije in slovenskega gospodarstva. Floristi pa svoje delo opravijo prostovoljno.

V dekoracije je poleg slovenskih orhidej vključenega še veliko drugega cvetja. Po načrtih Šegule naj bi v Vatikanu za okrasitev med drugim priskrbeli 1.000 oranžno-rdečih in svetlo rumenih vrtnic, 300 oranžnih krizantem in 800 rumeno-oranžnih ter zelenkastih nageljnov.

"To so bile moje želje in če bo 80 odstotkov tega izpolnjenega, bo že dobro. Vedno je potrebna tudi improvizacija, saj se vsega cvetja na trgu ne da dobiti. Po koroni se je namreč proizvodnja cvetja po svetu razporedila na novo. Jasno je, da bodo barve od opečnato rdeče do rumene, katero cvetje bo, bomo pa še videli," je pojasnila Šegula.

Vsako leto pripravi nekoliko drugačno okrasitev. Leta 2019, ko so prvič priskrbeli slovenske orhideje, so bile te samo v beli barvi, leta 2022 so bile bele, rumene in vijolične, leta 2024 pa je bila roza-bela kombinacija. "Nekaj variacij torej obstaja, vedno pa se upošteva simbolika. Nakazuje se tudi, da si bomo floristi mogoče lahko v prihodnje malo bolj drzno zamislili kakšno idejo," je povedala Šegula.

Nekoliko so okrasitve vezane tudi na same papeže. Za Šegulo in Ribiča je to že tretji papež, odkar skrbita za krasitev bazilike. Začela sta v času Benedikta XVI. Ko je prišel papež Frančišek, so metri okrasitve ostali nespremenjeni, a se je prepolovila količina cvetja. Nato se je postopoma povečevala. Odkar je pontifikat nastopil papež Leon XIV., pa je znova malo več formalizma, opaža Ribič.