Menu Item
Begunci iz Ukrajine bežijo v prvi vrsti stran od vojne. Na vprašanje, kam odhajajo, pa so odgovori različni. Mnogi se bodo zatekli k prijateljem in znancem, morda h kateremu od družinskih članov, ki živijo po Evropi. Spet drugi ne vedo, kam jih bo zanesla pot. Predvsem slednjim poskušajo pomagati prostovoljci na mejah.
Prostovoljci, ki v bližini mejnih prehodov z Ukrajino na Slovaškem oskrbujejo begunce z najosnovnejšim, opažajo, da ti v veliki meri potujejo dalje na zahod. A so mnogi tudi takšni, ki pridejo čez mejo brez vsakršnega cilja. Nekateri niti ne vedo, v katerem kraju so se znašli in kakšne so njihove možnosti.
V dveh prehodnih centrih za oskrbo beguncev na Slovaškem, v mestih Michalovce in Humenne, so beguncem na voljo vse potrebne informacije, brezplačen dostop do interneta in sim kartice za mobilne telefone. Pri iskanju informacij jim pomagajo tudi prostovoljci. Nekateri iščejo in potrebujejo samo prevoz do določenih ciljev. Nekatere organizacije so vzpostavile sistem, v katerega vpisujejo prostovoljce, ki javijo, da lahko ponudijo prevoz, in begunce, ki tega potrebujejo.
“Javni prevoz je za ukrajinske begunce na Slovaškem zastonj. Tako lahko brezplačno dostopajo iz begunskega centra do železniške postaje Humenne ali Košice in od tam naprej v Bratislavo, na Češko …” pa je pojasnil vodja začasnega centra za nujno oskrbo beguncev Humenne Sergej Savin. Kot je povedal, jih večina v njihov center pride z željo oditi naprej na zahod Evrope. V centru tako ostanejo zgolj dva ali tri dni, da si odpočijejo, se stuširajo in naberejo informacije, nato pa odidejo dalje.
Nekateri begunci tudi ostanejo na Slovaškem
Nekateri pa izrazijo tudi željo, da bi ostali na Slovaškem. Tem pomagajo, da se vpišejo v registracijski sistem, pomagajo jim najti tudi namestitve. Te nudijo tako oblasti kot zasebniki in nevladne organizacije. Med slednjimi je po pripovedovanju prostovoljca Petra tudi lokalna Karitas z nekaj nastanitvenimi kapacitetami, sicer pa je na Slovaškem po pripovedovanju prostovoljcev precej zasebnikov in podjetij, ki so pripravljeni ukrajinskim državljanom nuditi nastanitev po zelo nizkih cenah, nizkih najemninah ali pa vsaj začasno celo brezplačno, dokler si ne uredijo statusa in življenja.
Savin izpostavi primer družine, ki je ob prihodu v center navedla, da si želi v Nemčijo. “A po eni uri, ko so dobili dovolj informacij, so se odločili, da bi ostali kar tu. Počutijo se varne in dobro sprejete,” je pojasnil. Tako prostovoljci kot begunci so namreč v pogovorih ugotavljali, da je vzdušje med domačini na Slovaškem vsaj za zdaj zelo naklonjeno pomoči beguncem. “Lahko jim ponudimo delo in dostop do izobraževanja. Vsaj dokler se situacija v Ukrajini ne umiri,” je ocenila prostovoljka Maria, ki dela v enem od velikih telekomunikacijskih podjetij v Košicah.
Tudi Slovaška je za Ukrajince aktivirala sistem začasne zaščite, zaprosijo lahko tudi za mednarodno zaščito. Kot eno od prednosti vidijo begunci tudi bližino meje z Ukrajino. Mnogi namreč še vedno upajo, da bo vojne kmalu konec in se bodo nemudoma vrnili v domovino.
“Poljska je polna. Ne želimo jim povzročati dodatnih problemov.”
Ena prebežnic pa je na vprašanje, zakaj Slovaška, odgovorila: “Poljska je polna. Ne želimo jim povzročati dodatnih problemov. Po naših informacijah je tam že otežen dostop do goriva in hrane, zato smo se odločili za Slovaško.” Zaveda se, da iz Ukrajine prihaja veliko ljudi in da vsi ne bodo mogli ostati ob meji. S sestrama in mamo so se tako namenile najprej k prijateljem v bližini, na toplo, kjer se bodo lahko odpočile, potem pa nameravajo naprej v notranjost Evrope.
Ko se vojna konča, se bodo zagotovo vrnile v Ukrajino. “Radi imamo našo državo, tam je naše srce,” je dejala 25-letnica, ki upe polaga tudi v predsednika države Volodimirja Zelenskega in može, da obranijo njihovo domovino. A se hkrati zaveda, da bo vrnitev težka. Kaj bo ostalo od Kremenčuga, v bližini katerega živi, ne ve. “Harkova že zdaj ni več. Naša družina je pomagala ljudem, da so zbežali od tam v naše mesto, ampak zdaj smo morali oditi še sami,” je pripovedovala.
Na univerzi v Harkovu je filologijo študirala tudi 17-letna Saša. “Ne vem, ali se bo univerza sploh še odprla. Če bo treba, bom iskala druge možnosti,” je bila realna. Z mamo in mlajšim bratom bodo sicer ostali na Slovaškem pri prijateljih. Na pomoč znancev, ki delajo v Pragi, pa se zanaša skupina sester z otroki iz Harkova. Za omejitve Češke glede sprejemanja beguncev tedaj še ni vedela.
Sicer pa z meje begunci s pomočjo prijateljev ali pa popolnih neznancev odhajajo tudi v druge države, denimo Francijo, Veliko Britanijo, na Nizozemsko, v Španijo, tudi v Slovenijo. Od 24. februarja do vključno 16. marca je slovenska policija sprejela 766 namer za podajo vloge za mednarodno zaščito državljanov Ukrajine in 1.648 vlog za začasno zaščito.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!