Menu Item
Kitajska je pripravljena še naprej nuditi trdno podporo Moskvi pri "temeljnih interesih", je na srečanju z ruskim premierjem Mihailom Mišustinom v Pekingu danes dejal kitajski predsednik Ši Džinping. Pozval je tudi k okrepitvi gospodarskega sodelovanja z Rusijo, ki je deležna zahodnih sankcij zaradi agresije proti Ukrajini. Ponoči je bila ruska regija Belgorod ob meji z Ukrajino medtem znova tarča napadov z brezpilotnimi letalniki.
Ši Džinping je na srečanju z ruskim premierjem Mihailom Mišustinom dejal, da si bosta Kitajska in Rusija še naprej nudili “trdno podporo pri vprašanjih, ki zadevajo temeljne interese obeh držav, in okrepili sodelovanje na večstranskih področjih”. Kitajska in Rusija bi morali po besedah Šija ” na višjo raven dvigniti sodelovanje na različnih področjih”, med drugim na gospodarskem, trgovinskem in investicijskem.
Mišustin se je v kitajski prestolnici, kjer je bil deležen slovesne dobrodošlice, srečal tudi s premierjem Li Čjangom. Ta je dejal, da so “odnosi med Rusijo in Kitajsko na izjemno visoki ravni”. Zanje je značilno “medsebojno spoštovanje interesov drug drugega, želja po skupnem odzivu na izzive, povezane z naraščajočimi pretresi v mednarodnem prostoru in pritiski nelegitimnih sankcij Zahoda”, je dejal Li.
Kitajski premier je tudi pozdravil “celovito strateško partnerstvo med Kitajsko in Rusijo v novi dobi”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi Mišustin je med dvodnevnim obiskom na Kitajskem poudaril dobre odnose s Pekingom, pri čemer je izpostavil še zlasti gospodarsko sodelovanje. V torek se je udeležil rusko-kitajskega poslovnega foruma v Šanghaju, kjer se je zavzel za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Dejal je tudi, da je Rusija pripravljena povečati izvoz svojih kmetijskih proizvodov na Kitajsko.
Kitajska je največja trgovinska partnerica Rusije, saj je blagovna menjava med njima lani po podatkih kitajske carine dosegla rekordnih 190 milijard dolarjev. Letos je dvostranska trgovina po besedah Lija dosegla že 70 milijard dolarjev, narašča pa tudi obseg naložb med državama.
Belgorod po navedbah ruskih oblasti ponoči tarča napada z droni
Ruska regija Belgorod ob meji z Ukrajino je bila ponoči znova tarča napadov z brezpilotnimi letalniki, so sporočile tamkajšnje oblasti. “Noč ni bila povsem mirna. Bilo je veliko število napadov z brezpilotnimi letalniki,” je na družbenih medijih objavil guverner Belgoroda Vjačeslav Gladkov in dodal, da žrtev ni bilo.
Po njegovih besedah je v napadih nastala gmotna škoda v samem mestu Belgorod kot tudi drugih mestih v regiji. Poškodovani so bili avtomobili, hiše in upravne zgradbe. V okrožju Grajvoron je bil poškodovan plinovod, pri čemer je izbruhnil manjši požar. Ruska protiletalska obramba je večino dronov onesposobila, je še sporočil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
O novih napadih na Belgorod poročajo po tem, ko so ruske oblasti sporočile, da je v ponedeljek domnevna ukrajinska diverzantska skupina vdrla na ozemlje Belgoroda, pri tem pa so izbruhnili spopadi z ruskimi silami. V torek je obrambno ministrstvo v Moskvi sporočilo, da je bila skupina uničena, pri čemer naj bi ubili več kot 70 borcev skupine. Spopadi so terjali tudi žrtev med civilisti, več ljudi je bilo ranjenih.
Odgovornost za napade so prevzeli člani dveh protikremeljskih skupin, legije Svoboda Rusije in Ruskega prostovoljnega korpusa, medtem ko je Kijev zanikal vpletenost Ukrajine.
Ameriški časnik New York Times je medtem poročal, da naj bi bila v napadu na Belgorod uporabljena najmanj tri ameriška oklepna vojaška vozila. Dve od teh vozil, znanih kot MRAP (Mine-Resistant Ambush Protected), je očitno zaplenila ruska stran, je v torek zapisal časnik na podlagi analize fotografij in videoposnetkov, objavljenih med drugim na Telegramu.
Pri tem sicer ni jasno, kako so se proukrajinski napadalci dokopali do teh vozil in kako so končala v ruskih rokah, je še poročal časnik, ki navaja, da so ZDA ukrajinski vojski dale na voljo več sto teh vozil.
New York Times je navedel tudi izjavo tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Matthewa Millerja, ki je dejal, da so “trenutno skeptični glede resničnosti teh poročil”. ZDA po njegovih besedah ne spodbujajo ali omogočajo napadov na ozemlju Rusije, kar so povsem jasno dali vedeti. “Toda kot smo tudi rekli, je na Ukrajini, da se odloči, kako bo vodila to vojno,” je dodal.
Obmejna regija Belgorod je bila od začetka ruske invazije v Ukrajini že večkrat tarča napadov, ki so terjali mrtve in ranjene, vendar je bil zadnji spopad med med borci domnevne sabotažne skupine in ruskimi silami največji od začetka agresije proti Ukrajini.
Članice WHO obsodile ruske napade na ukrajinsko zdravstvo
Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so na letnem srečanju v Ženevi obsodile napade Rusije na ukrajinske zdravstvene ustanove. V danes sprejeti resoluciji pozivajo Moskvo, naj nemudoma konča vse napade na bolnišnice v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako so članice v osnutku izrazile skrb glede tveganja radioloških, bioloških in kemičnih nevarnosti in poglabljanja krize prehrambene varnosti.
Za obsodbo ruskih napadov na ukrajinske zdravstvene ustanove je glasovalo 80 držav članic, devet jih je bilo proti, 52 pa vzdržanih. Poleg Rusije, so proti osnutku resolucije glasovale še Kitajska, Severna Koreja, Sirija, Belorusija, Kuba in Alžirija. Vseh 27 držav Evropske unije z izjemo Madžarske, ki se je glasovanja vzdržala, je odločitev podprlo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!