Beloruski opozicijski voditelj po petih letih v zaporu: "Moj duh ni zlomljen"

Sergej Tihanovski, nekdanji bloger in mož opozicijske voditeljice Svetlane Tihanovske, je bil 21. junija izpuščen skupaj s še 13 političnimi zaporniki. V visoko varovanem zaporu je prestajal kazen zaradi politične aktivnosti in odkritega nasprotovanja režimu Aleksandra Lukašenka.

"Omejevanje govora je bilo najtežje," je v intervjuju za BBC dejal Sergej. "Ko ne smeš govoriti ali pisati, ko se ne smeš z nikomer pogovarjati in si zaprt v celici – to je najtežje. Ne omejitev gibanja, temveč to."

O srečanju z družino, ki je ni videl vse od leta 2020, je s solzami v očeh pojasnil, da ga njegova hči, ki je bila med njegovo aretacijo stara komaj štiri leta, sprva ni prepoznala. "Potem pa mi je skočila v dolg objem."

Pet let zapora je na Sergeju pustilo močan pečat. Izgubil je skoraj 60 kilogramov. "Fizično sem pol manjši in pol lažji," je dejal. "A moj duh ni zlomljen. Morda je celo močnejši." Kot je dodal, je na lastni koži izkusil zločine beloruskega režima, zato je toliko bolj odločen, da se je proti temu treba boriti.

Do prejšnjega tedna je bil Sergej Tihanovski eden najvidnejših političnih zapornikov v Belorusiji. Pred predsedniškimi volitvami leta 2020 je z YouTubovim kanalom, na katerem je objavljal odkrite izpovedi ljudi o težavah in nezadovoljstvu v državi, pridobil velik krog sledilcev.

Kot je pojasnil, se je nato želel tudi sam podati v predsedniško tekmo, da bi dokazal, da je v Belorusiji nemogoče zmagati po demokratični poti. "Hotel sem dokazati, da so volitve prirejene – in so me aretirali."

Po njegovem prijetju je namesto njega kandidirala njegova žena Svetlana, ki je postala obraz opozicije. Po spornih volitvah in množičnih protestih so sledile množične aretacije.

Kot je za BBC še pojasnil Sergej, so v zaporu z njim ravnali zelo slabo. "Zadnji dve leti in pol sem bil v popolni izolaciji. Skoraj tri leta nisem prejel niti enega pisma. Skoraj tri leta mi niso dovolili opraviti niti enega telefonskega klica," je pripovedoval. "Rekli so mi: Umrl boš v zaporu. Ves čas ti bomo podaljševali kazen in nikoli ne boš izpuščen."

Prav tako so ga redno pošiljali v kazensko celico, veliko šest kvadratnih metrov, brez vzmetnice, rjuhe ali blazine. Ponoči je vsako uro vstajal, da bi se ogrel z nizom počepov in trebušnjakov, nato ležal na lesenem ležišču, dokler mu niso otrpnile roke in noge – in začel znova.

Da bi preživel, je moral misliti na družino in prijatelje popolnoma izključiti. "To moraš dati na stran. Če razmišljaš o tem, kako so oni in kaj se z njimi dogaja, tega ne preživiš."

Izpustitev po ameriškem posredovanju

Avgusta lani je Sergej začel slutiti, da bi ga morda lahko izpustili. Takrat je namestnik tožilca začel obiskovati zapore in zapornikom svetovati, naj pišejo Lukašenku ter ga prosijo za pomilostitev. Kot je ob tem dejal Sergej, ni nikoli razmišljal, da bi priznal krivdo. "Nisem zločinec," je razložil. "To bi bila izdaja vseh, ki me podpirajo."

Potem pa je prejšnji teden posredoval Washington. Ko je posebni odposlanec Keith Kellogg obiskal Minsk, da bi se zavzel za ameriške državljane v zaporu, je skupaj z njimi osvobodil tudi Sergeja.

Za Lukašenka je bil sestanek s Kelloggom velik diplomatski uspeh. Od leta 2020, ko je zadušil mirne proteste, je bil v zahodnih državah osovražen. Njegova aktivna podpora Rusiji pri invaziji na Ukrajino pa ga je še bolj izolirala.

Kot je pojasnil Sergej, se pred tem z Lukašenkom nihče ni želel pogovarjati, zdaj pa je za ceno nekaj izpuščenih zapornikov začel dialog z ZDA.

Ob tem je dodal, da si najbolj želi, da bi bili izpuščeni vsi politični zaporniki, ki naj bi jih bilo v Belorusiji več kot tisoč.

Sergejev prvi teden svobode je minil v vrtincu aktivnosti. Srečal se je s politiki, imel govore, napisal je zahvalno pismo Donaldu Trumpu. Nadomestiti skuša izgubljeni čas z otroki in prebrati vse, kar je v izolaciji zamudil.