Menu Item
Jedrska energija postaja vse bolj priljubljena. Zaradi gradnje novih reaktorjev bodo potrebe po uranu narasle. Za Kanado, ki ima velike zaloge te težke kovine, to pomeni veliko priložnost.
Potem ko smo po katastrofi v Fukušimi opazovali, kot se je zdelo, zaton jedrske energije, nuklearke v zadnjih letih spet postajajo priljubljene. Omenja se jih tudi kot eno od rešitev za podnebno krizo. Povpraševanje po uranu zato narašča. Kanada, bogata z visokokakovostnimi nahajališči te rude, bi lahko postala “jedrska velesila”, piše BBC. Toda ali je kanadski potencial mogoče uresničiti?
Direktor kanadskega podjetja NextGen Leigh Curyer, ki že skoraj dvajset let dela na področju rudarjenja urana, je v zadnjem času opazil osupljiv premik.
Katastrofa v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem leta 2011 je v nekaterih državah povzročila neodobravanje jedrske energije. Cena težke kovine, glavne sestavine jedrskega goriva, je strmoglavila. V zadnjih petih letih pa se je zgodil preobrat. Uran je letos ena najhitreje rastočih dobrin, njegova cena je zrasla za več kot 200 odstotkov.
Poslovnež avstralskega rodu Curyer to pripisuje spremembi odnosa do jedrske energije. Ta se je začela kmalu po tem, ko je ustanovitelj Microsofta Bill Gates leta 2018 označil jedrsko energijo kot “idealno za spopadanje s podnebnimi spremembami”. Med državami, ki so začele spodbujati rabo jedrske energije, je bilo tudi Združeno kraljestvo, Evropska unija pa je jedrsko energijo uvrstila med podnebju prijazne.
Ti dogodki so industriji urana dali nov zagon in pomenili prelomnico za podjetje NexGen, ki razvija največji rudnik urana v Kanadi.
Kot je dejal Curyer, ga kličejo vlagatelji z vsega sveta. “Kaj takega se v zadnjih 17 letih, odkar delam v tej industriji, še ni zgodilo.”
Zaloge v odročnih krajih
NexGen svoj projekt razvija na odročnem območju Athabasca na severu province Saskatchewan, ki je bogat z uranom. Vreden je skoraj 4 milijarde dolarjev (3,8 milijarde evrov), kljub temu da rudnik ne bo začel komercialno delovati vsaj do leta 2028. Če ga bodo regulatorji v celoti odobrili, bi lahko Kanada zgolj s projektom NexGena postala največja proizvajalka urana na svetu, s čimer bi Kazahstan izrinila s prvega mesta.
Tudi druga podjetja so pohitela v Saskatchewan, saj želijo izkoristiti razcvet. Začenjajo lastne raziskovalne projekte, ponovno pa odpirajo tudi stare rudnike. S svojimi bogatimi viri bi Kanada lahko igrala pomembno vlogo v prihodnosti jedrske energije. Povpraševanje po uranu se bo zagotovo povečalo, saj je več kot 20 držav na lanski podnebni konferenci podpisalo pobudo za potrojitev zmogljivosti jedrske energije do leta 2050, ko naj bi dosegli tudi globalne ničelne neto emisije oziroma podnebno nevtralnost.
Po oceni Svetovnega jedrskega združenja trenutno desetina električne energije, proizvedene po vsem svetu, prihaja iz jedrskih virov, medtem ko je je več kot polovica še vedno proizvedene s plinom ali premogom.
Vloga Kanade pri dobavi urana je še pomembnejša po ruski invaziji na Ukrajino. Zlasti za ZDA, ki so se zanašale na obogateni uran, dobavljen iz Rusije. ZDA zdaj iščejo alternative, pospešeno raziskujejo tudi nahajališča na lastnem ozemlju.
Uran je povsod
Uran je mogoče najti po vsem svetu, velika nahajališča pa so v Kanadi, Avstraliji in Kazahstanu. Kanadska regija Athabasca je edinstvena, ker je tamkajšnji uran še posebej visoke kakovosti, je za BBC povedal Markus Piro, profesor jedrske tehnike na univerzi McMaster v Ontariu.
Kot je poudaril, je Kanada postavila stroga pravila za prodajo svojega urana drugim državam. Določajo, da se lahko uporablja le za proizvodnjo jedrske energije. Kanada velja za "jedrsko državo prvega reda", je pojasnil profesor, saj na svojih tleh proizvaja jedrsko gorivo od začetnega rudarjenja do konca postopka.
Uranovo rudo po izkopu zmeljejo in kemično obdelajo v tako imenovano rumeno pogačo. Po tem je treba uran še dodatno obogatiti, kar storijo v obratih v Kanadi ali tujini. Tako pridelajo gorivo za jedrske reaktorje. "V Kanadi imamo vse na enem mestu, tako ni v vseh državah," je prednosti opisal kanadski profesor Piro.
Kanada je trenutno druga največja proizvajalka urana na svetu s približno 13 odstotki celotne svetovne proizvodnje. NexGen predvideva, da bo, ko bo njegov rudnik deloval, kanadski delež povečal na 25 odstotkov. Podjetje Cameco, ki v Saskatchewanu rudari uran od leta 1988 in oskrbuje 30 jedrskih reaktorjev po vsem svetu, je konec leta 2022 ponovno odprlo dva svoja rudnika, da bi povečalo proizvodnjo. Njegov direktor Tim Gitzel je za BBC dejal, da verjame, da bi "Kanada lahko bila jedrska velesila".
Jedrska energija ni brez nasprotnikov
Na eni strani vlada navdušenje nad jedrsko energijo, a ta ima tudi kritične nasprotnike. Nekatere okoljske skupine opozarjajo, da so jedrski projekti predragi, njihovi časovni okviri pa ne ustrezajo nujnosti razogljičenja ob podnebni krizi.
Po podatkih Svetovnega jedrskega združenja se trenutno v 16 državah gradi 60 jedrskih reaktorjev, večina na Kitajskem, še 110 pa jih je v fazi načrtovanja. So pa v zadnjih dveh desetletjih po svetu zaprli več kot sto jedrskih elektrarn, nekaj tudi v ZDA in Kanadi.
Kritike skrbijo radioaktivni odpadki, ki ostajajo za prihodnje generacije. Nekateri pa se bojijo nove katastrofe, kakršna se je zgodila v Fukušimi, kjer je cunami onesposobil tri reaktorje, to pa je povzročilo izpust visokoradioaktivnih snovi.
V Kanadi na podlagi raziskav javnega mnenja 55 odstotkov prebivalcev podpira jedrsko energijo.
V preteklosti so vzponu urana v Kanadi sledili tudi dramatični padci. Severno od rudnika, ki ga zdaj razvija NexGen, stoji mesto Uranium. V njem je med razcvetom sredi 20. stoletja živelo 2.500 prebivalcev. Leta 1982 je veliko lokalno rudarsko podjetje zaradi visokih stroškov in majhnega povpraševanja ustavilo dejavnosti. Zdaj ima Uranium le 91 prebivalcev.
Vlagatelji pravijo, da se zdaj v svetu povpraševanje po uranu krepi, kar je zlata priložnost za Kanado. NexGen predvideva, da se bo gradnja rudnika, ki čaka na dovoljenje kanadskega zveznega jedrskega regulatorja, začela v začetku prihodnjega leta. Načrtujejo, da bo gradnja rudnika trajala od pet do deset let.
Curyer pravi, da je ključno, da se projekti njegovega in drugih podjetij realizirajo v naslednjih štirih letih, tako za Kanado kot za svet. "V nasprotnem primeru bo začelo primanjkovati urana, kar bo posledično vplivalo na cene električne energije," je opozoril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!