Menu Item
V delih Sahare je v zadnjih tednih padlo toliko dežja, kot ga sicer v več letih. Ponekod so za deževjem ostala jezera, satelitski posnetki pa v južnih predelih zaznavajo ozelenitev velikih površin, kjer še nedolgo nazaj ni uspevalo nobeno rastlinje. Ali se lahko Sahara s podnebnimi spremembami spremeni v savano? V preteklosti se je to že zgodilo. Za mnenje smo vprašali številne tuje strokovnjake, med drugim smo govorili z verjetno v svetovnem merilu najboljšim poznavalcem Sahare, ki napoveduje ozelenitev velikega dela puščave.
Konec avgusta in začetek septembra so na številnih območjih Sahare zaznamovale padavine, ki so za več desetkrat presegle mesečna povprečja. Ponekod je padlo za več let padavin naenkrat. Satelitski posnetek padavin v času med 28. avgustov in 4. septembrom kaže pestro padavinsko aktivnost na območju.
Vzrok za to je, kot je za N1 pred dnevi razložil klimatolog Gregor Vertačnik z Arsa, premik intertropske konvergenčne cone, kjer se srečajo vetrovi s severne in južne poloble, nenavadno visoko proti severu, kar je nad Saharo prineslo “velik balon zelo vlažnega zraka”.
Po deževju opazno več zelenja
Tudi posledice padavin so vidne na satelitskih posnetkih. Evropski satelitski program Copernicus je ta teden objavil primerjavo območja Čada septembra lani in septembra letos (na naslovni fotografiji), na kateri so lepo vidne velike nove zaplate zelenja.
Ameriški klimatolog dr. Mathew Barlow je na omrežju X objavil primerjavo “zelenosti” celotne severne Afrike za letos in lani na podlagi satelitskih posnetkov Nase, iz katere je jasno razvidno, da se je puščava na južnem robu nekoliko skrčila.
Jasno, na podlagi enkratnih padavinskih dogodkov in razlik v vegetaciji na letni ravni še ni mogoče govoriti o trendu ozelenitve Sahare. A v toplih obdobjih v preteklosti se je Sahara že spremenila v savano. Bi se lahko spet?
Žirafe, povodni konji in krokodili v Sahari
Sahara je glede na ugotovitve znanstvenikov nazadnje ozelenela pred približno 11 tisoč leti in zelena ostala približno 5 tisoč let. Na skalnih poslikavah, odkritih na območju Sahare v južni Alžiriji, so denimo upodobljene žirafe, povodni konji in krokodili.
Ko se je Sahara pred približno 6 tisoč leti spet začela izsuševati, so se tam živeči ljudje umaknili proti jugu ali vzhodno, k reki Nil, in s tem pripomogli k nastanku staroegipčanske civilizacije.
Sahara ozeleni vsakih 21 tisoč let
Ozelenitev Sahare je bil sicer skozi (pra)zgodovino ponavljajoči se cikličen dogodek, ki se je zgodil na približno vsakih 21 tisoč let. To velja vsaj za zadnjih 800 tisoč let. Podnebje na območju severne Afrike se je spreminjalo zaradi precesije Zemlje. Gre za nihanje nagiba Zemljine osi, kar povzroča razlike v količini energije, ki jo različni deli našega planeta prejmejo od Sonca.
V obdobjih, ko je bila Zemljina os nagnjena pod najmanjšim kotom, je severna polobla v poletnih mesecih prejela največ energije iz Sonca. Posledično se je segrelo ozračje. Ker toplejši zrak lahko zadrži več vlage, je to okrepilo afriški monsun in padavine premaknilo bolj proti severu.
Periodične ozelenitve Sahare naj bi imele pomemben vpliv na evolucijo človeka in njegove migracije proti severu, saj je zelena Sahara predstavljala “most” med tropsko Afriko in Evrazijo.
Izredna ozelenitev zaradi segrevanja ozračja?
Naslednja ozelenitev Sahare bi glede na precesijski cikel Zemlje prišla na vrsto šele čez približno 10 tisoč let. A glede na to, da zaradi človeških izpustov toplogrednih plinov temperatura na severni polobli narašča tudi brez izrazitega učinka precesije, je na mestu vprašanje, ali bi se lahko ozelenitev Sahare zgodila izven naravnega precesijskega cikla.
Znanstveniki si glede tega niso povsem enotni. Nemška raziskovalca s Potsdamskega inštituta za raziskave učinkov podnebnih sprememb sta pred dvema letoma objavila rezultate modelskih simulacij, ki nakazujejo, da bi lahko podnebne spremembe okrepile afriški monsun in močno povečale količino padavin na sušnem območju Sahela, na meji med tropsko Afriko in Saharo.
“Območja, kot so osrednji predeli Malija, Nigra in Čada, ki so praktično že del Sahare, bi lahko dobila toliko dežja, kot ga danes pade v osrednji Nigeriji ali severnem Kamerunu, kjer prevladuje tropsko podnebje z bogato vegetacijo,” so izsledke opisali na spletni strani inštituta.
Človek, ki najbolje pozna Saharo
Dr. Stefan Kröpelin, geolog in raziskovalec puščavskega podnebja z Univerze v Kölnu, v svetovnem merilu velja za najboljšega poznavalca Sahare. Revija Nature ga je pred leti v portretu poimenovala kar “Človek puščave”.
Med drugim je na podlagi analize usedlin v jezerih Ounianga na severu Čada pokazal, da je zadnji prehod iz savane v puščavo na tem območju trajal vsaj tisoč let in da ni šlo za nenaden obrat.
Kako on komentira nedavno nenavadno obilno deževje v Sahari in kaj napoveduje za prihodnost, nas je zanimalo. “V Saharo redno hodim že 70. let prejšnjega stoletja, bil sem že na več kot 50 znanstvenih odpravah,” nam je povedal v pogovoru prek videopovezave.
“Prvič sem bil učinku deževja priča leta 1988. Bilo je na zahodu Sudana, na stotine kilometrov stran od prve naselbine. Na to območje smo se večkrat odpravili v predhodnih letih in lahko rečem, da je bilo popolnoma suho. Ni bilo niti koščka trave, nobenih mravelj, nobenih termitov, škorpijonov … Ko smo se na območje vrnili leta 1988, po deževnem poletju, smo na istem območju videli na stotine kilometrov velika območja, prekrita z rastlinjem, srečali smo celo nomade s kamelami, ki se še nikoli niso odpravili na to območje.”
Spodnja fotografija je njegova, na njej je območje Abu Tabari na zahodu Sudana leta 1986. Prav tako je avtor naslednjih fotografij v članku, ki sta nastali leta 1999 in 2001.
“Prijatelji mi pišejo, da še nikoli niso imeli toliko dežja”
In sprememba je bil trajna, kljub drugačnim napovedim meteorologov. “Spomnim se britanskega meteorologa, ki je trdil, da gre za izjemno redek dogodek, ki se zgodi enkrat na vsakih nekaj sto let. A ko smo se vrnili naslednje leto, je bila pokrajina spet ozelenjena. In spet in spet in spet, vsako leto znova.”
Kot za N1 pravi dr. Kröpelin, že od leta 1988 opaža jasen trend postopnega povečevanja padavin na območju Sahare. “Prijatelji iz Zahodne Sahare, območja pod okupacijo Maroka, mi pišejo, da še nikoli niso imeli toliko dežja. Enaka sporočila dobivam iz Sudana in iz Čada. Prijateljica iz N’djamene, prestolnice Čada, mi je ravno nekaj dni nazaj poslala fotografije ljudi, ki po ulicah veslajo v gumijastih čolnih.”
Pozitivna novica za Afriko?
Globalno segrevanje je po njegovem mnenju za Afriko pozitivna novica. “Toplejši oceani pomenijo več izhlapevanja in več vodne pare v ozračju, ki jo okrepljen monsunski sistem prenaša daleč v notranjost celine. To pa pomeni več dežja. Govorimo o tretjini afriške celini, o desetih milijonih kvadratnih kilometrov, o območju, večjem kot celotne ZDA, ki bi se lahko spremenila v savano. Predstavljajte si, kaj bi to lahko pomenilo za afriško prebivalstvo, ki se je v zadnjih desetletjih skoraj eksponentno povečalo.”
Kröpelin pričakuje, da bo razvoj dogodkov sledil scenariju izpred 11 tisoč let. “Globalna temperatura je naraščala, morja so se segrevala, monsunski vetrovi pa so vodno paro prenašali daleč v notranjost Sahare, ki je posledično postopoma ozelenela.”
“Komaj vemo, koliko dežja v Sahari pade danes”
Klimatologi, ki smo jih prosili za mnenje o prihodnji zelenosti Sahare, so bili praviloma bolj previdni. “Vemo, da je bila Sahara pred nekaj tisoč leti, v času razmeroma toplejšega podnebje, precej namočena. To bi lahko nakazovalo, da se bo to v prihodnjem toplejšem svetu spet zgodilo, vsaj v nekaterih delih Sahare,” nam je na naša vprašanja odpisal dr. Moshe Armon, atmosferski fizik z visoke švicarske tehniške šole ETH.
Problem je, ker znanstveniki operirajo z omejenimi podatki, saj Sahara ni ravno posejana z opazovalnimi postajami. “Komaj vemo, koliko dežja v Sahari pade danes, kaj šele, koliko ga bo padlo v prihodnosti.”
Vseeno pa se nekateri trendi po njegovih besedah vendarle nakazujejo. “Najbolj preprost odgovor o učinku podnebnih sprememb na padavine v Sahari je, da mislimo, da bosta južni in vzhodni del v prihodnje bolj namočena, severni in zahodni del pa bi utegnila biti še bolj suha.”
Najbolje kaže južnemu delu Sahare
“Zaradi podnebnih sprememb pričakujemo povečanje padavin na severu Sahela in jugu Sahare in posledično ozelenitev teh območij,” nam je odpisal dr. Martin Claussen, zaslužni profesor meteorologije na nemškem Inštitutu Maxa Plancka. “Ne moremo pa še zanesljivo določiti glavnega vzroka za to – lahko da bo pri tem ključno vlogo igralo povečanje količine padavin, lahko pa bo bistven ugoden vpliv večje koncentracije CO2 v ozračju na rast rastlin.”
Po njegovih besedah je razumno pričakovati, da bodo podnebne spremembe prinesle nekaj več vode južnemu delu Sahare, hkrati pa osušile območje Sredozemlja. “Segrevanje in izsuševanje Sredozemlja zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov, napovedujejo praktično vsi podnebni modeli. Večina modelov pa ob tem napoveduje nekolikšno ozelenitev severnega Sahela in Južne Sahare.”
Več padavin, a tudi višje temperature
Dr. Peter Knippertz, profesor meteorologije in strokovnjak za atmosfersko dinamiko s Tehnološkega inštituta v Karlsruheju (KIT), je bil pri napovedih še bolj previden. “Podnebni modeli si še vedno niso enotni, a nakazujejo na nekoliko bolj namočeno območje Sahela, kar bi pomenilo tudi več občasnih deževnih “izbruhov” nad Saharo. A hkrati bo na območju tudi precej bolj vroče, zato ni jasno, ali bo to dovolj za ozelenitev,” nam je odpisal po elektronski pošti.
Neznanka: odziv na povišane koncentracije CO2
Pri napovedovanju prihodnjega razvoja saharskega podnebja na podlagi dogodkov iz preteklosti obstaja ena pomembna razlika, nas je opozoril podnebni znanstvenik dr. Žiga Zaplotnik z Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) – koncentracije CO2 v ozračju že zelo dolgo niso bile tako visoke kot danes.
“Sahara je ciklično ozelenela v preteklosti v času toplejšega podnebja, drži. Vendar je bila v zadnjem milijonu let koncentracija CO2 v ozračju največ 300 delcev na milijon (ppm). Trenutno smo na 425 ppm, če upoštevamo še učinek drugih toplogrednih plinov, pa krepko preko 500 ppm.”
Temperature na območju Sahare bodo posledično narasle bolj kot v preteklosti. “To pa pomeni, da utegne biti tokrat učinek povečanega izhlapevanja vode večji od učinka večje količine padavin.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje