Bi Trumpove izjave lahko dale zagon grenlandski osamosvojitvi?

Svet 11. Jan 202509:59 3 komentarji
Nuuk
Nuuk, Grenlandija (foto: Profimedia)

Trumpove izjave o nakupu Grenlandije ter grožnja ekonomskih in vojaških sankcij zoper Dansko so vnesle nemir v tamkajšnjo politiko in v mednarodno skupnost. Zakaj se grenlandska in danska vlada v odzivu na ameriške apetite po tem avtonomnem ozemlju zdita previdni in zadržani? In zakaj nekateri menijo, da bi dogajanje lahko dalo krila grenlandskemu gibanju za osamosvojitev?

Po tem ko je izvoljeni ameriški predsednik Donald Trump v torek povzročil razburjenje v mednarodni javnosti z izjavo, da je za prevzem nadzora nad Grenlandijo pripravljen uporabiti ekonomske sankcije ali vojaško silo, so diplomati na Grenlandiji, na Danskem in v EU v precepu, kako se odzvati. Poznavalci razmer pa se medtem sprašujejo, kaj Trump pravzaprav želi doseči s takšno retoriko.

“Ne samo ljudje na Grenlandiji, ampak tudi marsikje drugje se trenutno sprašujejo, ali bo tako v naslednjih štirih letih – Trump bo nekaj tvitnil ali rekel, potem pa bomo morali vsi več dni teči naokoli in ugotavljati, ali gre le za ugajanje volivcem ali za resno grožnjo,“ je pred dnevi za portal The Local dejal dr. Ulrik Pram Gad, raziskovalec z Danskega inštituta za mednarodne študije in strokovnjak za Grenlandijo.

Kaj si še želijo?

Pram Gad se ob tem sprašuje, kaj bi si ZDA še želele od Danske ozirom Grenlandije. “ZDA so že dobile vse, kar bi lahko razumno želele,” je pojasnil. “Imajo radar Thule (v vojaški bazi Pituffik, op. a.). Imajo monopol nad vsakršno resno infrastrukturo in vojaško opremo, zato lahko Kitajsko zadržijo zunaj Grenlandije. Če želijo še kaj več, imajo to zastonj, saj Danci skrbijo za delovanje grenlandske socialne države, ZDA pa lahko v vojaškem smislu počnejo, kar želijo. Kaj več bi si torej lahko želel?“

Kot je še spomnil, je Danska leta 1941 popustila pritiskom ZDA in podelila ameriški vojski suverenost nad Grenlandijo – in takšno stanje traja še danes.

Vpliv na aprilske volitve

Tudi morebitne gospodarske ambicije bi Američani lahko udejanjili, če bi želeli, je pojasnil. Kot je namreč znano, so na Grenlandiji nahajališča mnogih mineralov in kovin, ki so zaradi taljenja ledu vse bolj dostopne. “Ameriška podjetja imajo vse možnosti, da gredo na Grenlandijo in tam kopljejo. Grenlandci to pozdravljajo, vendar se doslej ni pojavila nobena naložba. Zato je res težko ugotoviti, kaj mu (Trumpu, op. a.) dati, morda kip v Nuuku ali kaj podobnega,“ je sklenil Pram Gad.

Čeprav Trumpovih izjav o Grenlandiji verjetno ne gre jemati dobesedno, pa bi te lahko imele vpliv na volitve, ki bodo na Grenlandiji potekale 6. aprila in na katerih bo izvoljenih 31 poslancev grenlandskega parlamenta, je poročal The Local. “Volilna kampanja, ki se zdaj začenja na Grenlandiji, bo natančneje opredelila, na kaj mislijo grenlandski politiki, ko govorijo o neodvisnosti. Kakšne odnose želimo imeti z Dansko in ZDA? Kakšne subvencije, kakšne državljanske pravice potrebujemo, ko bomo samostojni?” je naštel danski politolog.

Grenlandska vlada “se veseli sodelovanja”

Odziv grenlandske in danske vlade na Trumpove izjave sicer ostaja previden in zadržan. Grenlandski premier Mute Egede je v četrtek prebivalce pozval k enotnosti in poudaril, da ni razloga za paniko. Iz njegove vlade so sporočili, da se veselijo dialoga s Trumpovo administracijo.

Mute EgedePredsednik grenlandske vlade Mute Egede je v četrtek na predstavništvu Grenlandije v Københavnu dejal, da Grenlandija “vstopa v novo obdobje, v novo leto, ko je Grenlandija v središču sveta”. (foto: Profimedia)

Kot je zapisala v sporočilu za javnost, ki so ga povzeli tuji mediji, grenlandska vlada priznava “odločilno in pomembno vlogo Grenlandije za nacionalne varnostne interese ZDA”, zaradi česar je na Grenlandiji tudi ameriško vojaško oporišče.

Grenlandska ministrica za državnost in zunanje zadeve Vivian Motzfeldt je poudarila, da se “Grenlandija veseli sodelovanja s prihodnjo ameriško administracijo in drugimi zaveznicami Nata, da bi zagotovila varnost in stabilnost v arktični regiji”.

V ospredju pomirjujoča retorika, v ozadju sestanki

Trumpove izjave pa so sprožile živahno dogajanje tudi v Københavnu. Na Trumpovo grožnjo, da bo Danski naložil visoke carine, če bo stala na poti njegovi morebitni aneksiji Grenlandije, se je danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen odzval z zagotovilom, da situacijo jemljejo “zelo, zelo resno”. Dodal pa je, da vlada “nima nikakršnih ambicij, da bi zaostrila besedno vojno”.

Predsednica danske vlade Mette Frederiksen se je na Trumpovo namigovanje, da bi lahko ZDA uporabile vojaško silo za zavzetje Grenlandije, odzvala z navideznim zmanjševanjem teže. “Nimam dovolj domišljije, da bi si lahko predstavljala, da bo kdaj prišlo do tega,“ je po poročanju BBC dejala za dansko televizijo.

Mette Frederiksen
Mette Frederiksen (foto: Profimedia)

A kot je poročal BBC, so v Københavnu že ves teden potekali na hitro sklicani sestanki na visoki ravni, kar kaže, da Trumpovih izjav danska politika vendarle ne jemlje zlahka. Skrbi jih (sicer ne prav verjetna) grožnja z visokimi carinami, ki bi lahko močno udarila dansko gospodarstvo, poročajo tuji mediji.

Grenlandski premier Egede je v sredo priletel na srečanje s predsednico vlade in kraljem Frederikom X, je poročal BBC. V četrtek zvečer pa so se voditelji vseh strank v danskem parlamentu zbrali na izrednem srečanju s premierko Frederiksen.

Ritem narekuje Grenlandija

Slednja je sicer javno vztrajala, da je Danska ena od najtesnejših zaveznic ZDA in da je povsem naravno, da se ZDA ukvarjajo z Arktiko in z Grenlandijo. Poudarila je, da bi o prihodnosti Grenlandije morali odločati le njeni prebivalci, saj da “Grenlandija pripada Grenlandcem”.

Dr. Astrid Nonbo Andersen z Danskega inštituta za mednarodne študije je v pogovoru za N1 med drugim ocenila, da je takšen odziv pričakovan. Grenlandija je namreč avtonomno ozemlje z lastnim parlamentom in možnostjo samoodločbe in Danska je zavezana, da se v njene notranje zadeve ne bo vmešavala, nam je pojasnila sogovornica.

“Zato se je premierka v svojem odzivu na Trumpove izjave zdela neodločna, saj je čakala na odziv Grenlandije. Ta narekuje ritem pri urejanju svojih notranjih zadev.”

Danska se je s kritiko Trumpovih izjav že opekla

Frederiksen se je poleg tega pred leti že opekla v podobni situaciji. Ko je Trump leta 2019, v času svojega prvega mandata v Beli hiši, prvič izrazil svoje apetite po Grenlandiji, je možnost nakupa tega otoka označila kot “absurdno”. Trump je v odgovor na to odpovedal uradni obisk na Danskem, kamor ga je povabila kraljeva družina. Glede na to, da so ZDA in Danska sicer tradicionalno tesne zaveznice, je bil to hud udarec, ki se mu premierka tokrat zagotovo želi izogniti.

Najostrejše kritike Trumpovih izjav so tako, pravzaprav pričakovano, prišle izven meja Danske. Nemški kancler Olaf Scholz je v odzivu opozoril, da načelo nedotakljivosti meja “velja za vsako državo, ne glede na to, ali je zelo majhna ali zelo močna”, francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot pa je dejal, da EU ne bo dovolila drugim državam, da “napadajo njene suverene meje”, je strnil BBC.

Olaf Scholz, SPD, nemčija, kancler, budnestag
Olaf Scholz (Foto: PROFIMEDIA)

Njuni komentarji so povzeli globoko zaskrbljenost v EU glede tega, kaj čaka Unijo v prihodnjih štirih letih Trumpovega mandata.

Kot je pred dnevi za N1 opozorila profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede Ana Bojinović Fenko, je najnevarnejši element Trumpovih izjav to, da popolnoma odmisli obstoječa in utrjena pravila ter prakse glede izvajanja načela suverenosti posameznih držav. Po njenih besedah s svojimi izjavami posega v temeljna načela mednarodnega prava in mednarodne politike. “Njegove izjave so nevarne, ker popolnoma zanikajo delovanje držav na podlagi načela suverenosti. To načelo v mednarodno politiko uvaja stabilnost, rezultat njegovih besed pa je povzročanje nestabilnosti,” je še dejala za N1.

“Morda nam je naredil uslugo”

In kaj o tem pravijo na Grenlandiji? Medtem ko izjave prebivalcev sporočajo prevladujoče mnenje, da Grenlandija ni in nikoli ne bo na prodaj, pa nekateri vendarle vidijo tudi pozitivno plat dogajanja v zadnjih dneh.

Filmarka, pisateljica in aktivistka Aka Hansen, Inuitka z Grenlandije, je v Guardianovi kolumni v petek zapisala, da je nedavni obisk Donalda Trumpa mlajšega – ta je v torek z očetovim letalom obiskal Nuuk – služil kot jasen opomnik, da je Grenlandija pomembna za največje svetovne sile.

“Država je strateško pomembna zaradi svoje lege na Arktiki, kjer so ključne vojaške baze in dragoceni naravni viri, ter zaradi svoje vloge na novih svetovnih trgovinskih poteh, saj podnebne spremembe odpirajo prej nedostopna območja. ZDA, Kitajska, Kanada in Rusija nas opazujejo. To je realnost, ki je ne smemo prezreti.”

Aka Hansen
Aka Hansen (foto: by.sepha /child_of_the_arctic/Instagram)

“Paradoksalno nam je Donald Trump starejši leta 2019 morda naredil uslugo, ko je javno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije,” je zapisala. “S tem je našo državo osvetlil z globalnimi žarometi brez primere. Zdaj je obisk njegovega sina to pozornost ponovno povečal. In čeprav niti za trenutek ne verjamem, da ima družina Trump v srcu najboljše interese Grenlandije, ta mednarodna pozornost predstavlja priložnost za naše gibanje za neodvisnost.”

Kolektivna blaginja in skupnost na Grenlandiji

Hansen se je ob tem vprašala, ali se svetovna javnost sploh zaveda, da Grenlandiji še vedno vlada Danska. “Ali vedo, da je naša politična pokrajina predvsem socialistična, z nekaj socialno-liberalnimi glasovi? Ali razumejo vrednote, ki nas vodijo kot narod? Ena od teh je zavezanost velikodušnosti in vrednotam, ki postavljajo kolektivno blaginjo pred blaginjo posameznika – na primer, ko lovec uspešno pripelje ulov in hrano razdeli med celotno skupnost, namesto da bi jo obdržal za osebno korist. To so načela, ki so v nasprotju z individualističnim in k dobičku usmerjenim etosom, ki ga pogosto povezujemo z ameriško in zahodno kulturo. Domnevam, da je odgovor na vsa ta vprašanja ’ne’,” je še zapisala aktivistka.

“Razpoke se širijo”

Odnos med Grenlandijo in Dansko je v pomembni meri zaznamovan s kolonialno preteklostjo, nekatere posledice pa inuitsko prebivalstvo občuti še danes. Hansen je tako opozorila, da se razpoke v odnosih med državama – ki sta ne nazadnje tudi geografsko povsem ločeni – širijo. “Obisk Trumpa mlajšega mi je pokazal, da Danska izgublja nadzor nad Grenlandijo. To je bila glavna novica na večini danskih televizijskih kanalov. Njeni poskusi, da bi nas imela pod nadzorom – politično, gospodarsko in družbeno – ne delujejo več tako kot nekoč. In čeprav se motivi zunanjih sil, kot so ZDA, morda ne ujemajo z našimi, nam njihova pozornost daje moč.”

Grenlandija, ki je bila do leta 1953 danska kolonija, je zdaj s 57.000 prebivalci samoupravno ozemlje Danske. Kot rečeno, ima lasten parlament, prebivalstvo pa je leta 2009 z glasovanjem doseglo pravico do neodvisnosti.

Raziskava akademikov z Univerze v Københavnu iz leta 2019 je pokazala, da si 67,7 odstotka odraslih prebivalcev Grenlandije v prihodnosti želi neodvisnost od Danske. Ena od največjih ovir pri tem ostaja gospodarska odvisnost. Po navedbah BBC je namreč 60 odstotkov grenlandskega gospodarstva odvisnega od Danske.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje