Menu Item
Ruske sile naj bi začele prvo resno protiofenzivo v regiji Kursk, v katero je v začetku avgusta nepričakovano vdrla ukrajinska vojska. Ukrajinske vojake naj bi pregnali iz skoraj desetih krajev. Medtem je ameriški predsednik Joe Biden v torek namignil, da bi Washington lahko odpravil omejitve, ki Ukrajini preprečujejo uporabo ameriških raket dolgega dosega proti Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije. O morebitni odpravi omejitev naj bi sicer danes v Kijevu razpravljala ameriški državni sekretar Antony Blinken in britanski zunanji minister David Lammy.
Ruska vojska je po današnjih navedbah visokega ruskega vojaškega predstavnika sprožila protiofenzivo v zahodni ruski regiji Kursk, v katero je v začetku avgusta vdrla ukrajinska vojska. Poveljnik čečenske specialne enote Akhmat, generalmajor Apti Alaudinov, je sporočil, da so ukrajinske vojake pregnali iz skoraj desetih krajev.
Alaudinov, ki je tudi namestnik vodje vojaško-političnega oddelka ruskega obrambnega ministrstva, je na svojem kanalu na omrežju Telegram delil videoposnetek zajetja osmih ukrajinskih vojakov v tej ruski regiji ob meji z Ukrajino. Verodostojnosti posnetka sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Da je ruska vojska začela pomembno protiofenzivo v Kursku, so poročali tudi trije vplivni proruski vojaški blogerji, poroča tiskovna agencija Reuters. Po navedbah enega od njih je ruska vojska zmanjšala ukrajinsko območje nadzora blizu meje z Ukrajino. Po navedbah drugega pa je ruska vojska iz rok ukrajinskih enot zavzela več vasi in Ukrajince potisnila južno od kraja Snagost.
Domnevni ruski protinapad je prvi resen poskus Moskve, da bi pregnala ukrajinske enote iz Kurska, čeprav so neodvisni vojaški strokovnjaki doslej potrdili le napredovanje kolone ruskih oklepnih vozil od vasi Korenjevo do Slagosta na jugu. Tudi rusko obrambno ministrstvo še ni uradno objavilo ponovnega zavzetja krajev v Kursku. Po poročanju agencije Reuters so sporočili le, da je ruska vojska porazila ukrajinske enote v več vaseh v Kursku. Kijev medtem razmer še ni komentiral.
Tudi iz skrajnega severa Rusije poročajo o ukrajinskem zračnem napadu. Regija blizu meje s Finsko je od Ukrajine oddaljena skoraj 2000 kilometrov. Do konca tedna tam potekajo ruske strateške vojaške vaje v arktičnih vodah.
Ukrajinska vojska je 6. avgusta nepričakovano vdrla v regijo Kursk, kjer je po lastnih navedbah med ofenzivo zasedla več kot 1.300 kvadratnih kilometrov ozemlja in sto krajev ter zajela številne ruske vojake. Ruski viri to zanikajo. Po poročanju dpa je bil cilj prisiliti Moskvo, da za potrebe obrambe v Kursku umakne vsaj del svojih vojakov iz vzhodne ukrajinske regije Doneck. Po mnenju vojaških opazovalcev se ta načrt ni obnesel. Čeprav je rusko vojaško vodstvo umaknilo nekaj enot iz Ukrajine, da bi zaščitili Kursk, namreč ni oslabilo svoje glavne osi napada.
Biden namignil na nov ukrep, ki bi lahko povzročil zelo resne težave
Ključna tema pogovorov naj bi bila zahteva Kijeva po odpravi omejitev pri uporabi ameriškega in britanskega orožja dolgega dosega za napade na cilje na ruskem ozemlju. “Trenutno to preučujemo,” je ob odhodu v New York Joe Biden odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajini ukinil omejitve za uporabo orožja dolgega dosega.
Moskva njegovih izjav še ni komentirala. Je pa ruski predsednik Vladimir Putin v preteklosti dal vedeti, da bi odprava omejitev za uporabo ameriških raket lahko povzročila zelo resne težave.
Pred tem so pomembni politiki iz vrst republikancev v torek v pismu pozvali Bidnovo administracijo, naj Ukrajini dovoli namestitev raketnih sistemov dolgega dosega proti ciljem v Rusiji. Pri tem so menili, da bi morale ZDA to storiti že zdavnaj. Pismo je med drugim podpisal predsednik odbora za zunanje zadeve v predstavniškem domu ameriškega kongresa Michael McCaul, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Biden je na možnost odprave te omejitve namignil v času, ko sta se ameriški državni sekretar Antony Blinken in njegov britanski kolega, zunanji minister David Lammy, pripravljala na današnji obisk v Kijevu, kjer naj bi se srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in nedavno imenovanim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho. Ključna tema pogovorov naj bi bila zahteva Kijeva po odpravi omejitev pri uporabi ameriškega in britanskega orožja dolgega dosega za napade na cilje na ruskem ozemlju.
Blinken je med obiskom v Veliki Britaniji v torek očital Iranu, da Rusiji dobavlja balistične rakete, in dejal, da bi jih lahko v nekaj tednih uporabili proti Ukrajincem. Lammy je iransko potezo označil za pomembno in nevarno stopnjevanje.
ZDA uporabo svojega orožja proti Rusiji trenutno omejujejo na obrambo pred rusko ofenzivo na vzhodno ukrajinsko mesto Harkov. Ukrajina že dlje časa prosi za odpravo ameriških omejitev, češ da je to edini način za dostop do ruskih vojaških letališč, s katerih lahko vzletijo ruska vojaška letala, ki izvajajo napade v Ukrajini.
V Kijevu se sicer danes na srečanju Krimske platforme mudi tudi več drugih voditeljev, vključno z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, predsednico latvijske vlade Eviko Silino in predsednikom češkega senata Milošem Vystrčilom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Plenković je ob tem na omrežju X napovedal, da bo oktobra v Dubrovniku potekal vrh držav jugovzhodne Evrope na temo podpore Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti. Zelenski pa je izrazil hvaležnost Hrvaški za podporo in za današnjo napoved 11. paketa vojaške pomoči, s katerim je skupna vrednost hrvaške vojaške pomoči Ukrajini v zadnjih dveh letih po besedah Plenkovića narasla na več kot 200 milijonov evrov.
Izjavo ob srečanju Krimske platforme je na omrežju X objavila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Minilo je deset let, odkar je Rusija začela agresijo na Ukrajino. Krim je Ukrajina, Sevastopol je Ukrajina. EU bo vedno podpirala ozemeljsko celovitost Ukrajine,” je zapisala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje