Ameriški predsednik Joe Biden je po poročanju Reutersa in New York Timesa umaknil omejitve za ukrajinske napade z ameriškim orožjem dolgega dosega na cilje globoko v Rusiji. Prve napade z omenjenimi sistemi naj bi Ukrajina izvedla v naslednjih dneh, kot možno lokacijo pa se omenja regijo Kursk. Moskva je v preteklosti že večkrat opozorila, da bi dovoljenje ukrajinske uporabe ameriškega orožja dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji razumela kot "veliko zaostrovanje".
Ameriški predsednik Joe Biden je umaknil omejitve, ki so Ukrajini preprečevale uporabo ameriškega orožja za napade na cilje globoko na ruskem ozemlju, so za Reuters in New York Times povedali obveščeni viri. V Beli hiši uradnih komentarjev niso podali. Bidnova odločitev pomeni pomembno spremembo ameriških stališč glede ukrajinske obrambe.
Kot so dejali omenjeni viri, je odločitev sledila prihodu severnokorejskih vojakov na bojišče, kjer se borijo na strani Rusije. Ukrajina naj bi prvi napad z ameriškim orožjem dolgega dosega izvedla v naslednjih dneh, so viri dejali za Reuters. Časopis New York Times medtem poroča, da naj bi orožje najprej uporabili v ruski regiji Kursk, kjer se ukrajinske sile po avgustovskem vdoru in zasedbi borijo proti ruskim in severnokorejskim vojakom.
Kot še poročajo pri newyorškem časopisu, Bidnovo dovoljenje Ukrajincem omogoča uporabo raket dolgega dosega ATACMS, ki imajo 306-kilometrski doseg. ZDA so doslej ukrajinski vojski že dovolile čezmejne napade z raketnim sistemom kratkega dosega HIMARS, ki omogoča napade v radiusu 80 kilometrov.
Mnenja o učinkovitosti raket ATACMS v ukrajinskih rokah so deljena. Nekateri ameriški uradniki, s katerimi so govorili novinarji Reutersa, so bili skeptični, da bi lahko dovoljenje za napade na cilje globoko v Rusiji spremenilo potek več kot dve leti trajajoče vojne. Bi pa ob številnih ruskih napredovanjih lahko Bidnova odločitev Ukrajini pomagala do nekoliko ugodnejšega izhodišča v morebitnih mirovnih pogajanjih, še ocenjujejo pri Reutersu.
Kako bo reagirala Rusija?
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si je za umik ameriške omejitve močno prizadeval že dlje časa, vendar so bili v Washingtonu doslej precej zadržani. Tudi zaradi opozoril iz Rusije, kjer so večkrat izpostavili, da bi umik omejitve za uporabo ameriškega orožja dolgega dosega razumeli kot veliko zaostrovanje. Ruski predsednik Vladimir Putin je v preteklosti celo izjavil, da bi ukrajinska uporaba zahodnega orožja dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji pomenila, da je zveza Nato v vojni z Rusijo. V Kremlju se na novico o Bidnovi odločitvi še niso odzvali.
Umik omejitev pri uporabi ameriškega orožja dolgega dosega pa je v večernem nagovoru komentiral Zelenski. “Mnogi mediji pravijo, da smo dobili dovoljenje za ustrezne ukrepe (proti Rusiji op. a.). Vendar se napadi ne izvajajo z besedami. Takšnih stvari se ne napoveduje,” je z obzirom na nedeljski množični ruski zračni napad dejal ukrajinski predsednik in dodal, da bodo rakete “govorile same zase”.
Sedanji ameriški predsednik se je za umik prepovedi odločil dobra dva meseca, preden ga bo v Beli hiši nasledil republikanec Donald Trump. Slednji je v svojih predvolilnih nastopih kritiziral obseg ameriške pomoči Ukrajini, večkrat je tudi napovedal, da bo vojno na vzhodu Evrope končal. Svojega načrta za končanje vojne ni razkril.
Ameriške rakete dolgega dosega so v Ukrajino dostavili letos spomladi, vojska pa jih je uporabljala v napadih na okupirana ukrajinska ozemlja na vzhodu države in na polotoku Krim. Ukrajina ima tudi britansko-francoske rakete dolgega dosega, znane pod imenom storm shadow oziroma SCALP. Te imajo nekoliko manjši doseg, ki znaša okoli 250 kilometrov. Zelenski se je zavzemal, da bi voditelji Francije in Velike Britanije prav tako dovolili uporabo v napadih na cilje globoko v Rusiji. Kot piše New York Times, pa so v Parizu in Londonu kljub naklonjenosti predlogu izpostavljali, da zelene luči ne bodo dali, dokler enako ne stori predsednik Biden.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje