Menu Item
Državniška pogrebna slovesnost nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja bo 9. januarja v Washingtonu, je sporočila Bela hiša. Sedanji predsednik Joe Biden pa je 9. januar medtem razglasil tudi za dan žalovanja. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je medtem izpostavil, da Američani pokojnemu predsedniku dolgujejo hvaležnost.
Uradna državniška pogrebna slovesnost nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, ki je umrl v nedeljo v 101. letu starosti, bo potekala 9 januarja v Washingtonu, je potrdila Bela hiša.
Po poročanju časnika New York Times bo pogrebna slovesnost potekala v washingtonski nacionalni katedrali, med katero naj bi imel predsednik Joe Biden žalni govor.
Dogodki in pogrebne slovesnosti v čast Jimmyja Carterja se bodo sicer začeli konec tega tedna in bodo trajali osem dni, še navaja časnik.
V okviru pogrebnih slovesnosti naj bi Carterjeve posmrtne ostanke naprej prepeljali v glavno mesto Georgie, Atlanto. Tam bo pokojni predsednik približno 36 ur počival v Carterjevem centru, nato pa ga bodo prepeljali v Washington, kjer bo približno toliko časa ležal na Kapitolu.
Po slovesnostih v Washingtonu ga bodo pokopali v družinskem krogu v njegovem rojstnem mestu Plains v Georgi, je sporočila nevladna organizacija Carterjev center, ki jo je Carter ustanovil leta 1982. Končne podrobnosti glede načrtovanih pogrebnih slovesnosti sicer še potekajo, CNN.
Biden za 9. januar razglasil dan žalovanja
Ameriški predsednik Joe Biden je medtem za 9. januar razglasil dan žalovanja v ZDA in Američane pozval, naj obiščejo svoje verske objekte in se poklonijo pokojnemu voditelju ZDA. “Amerika in svet sta izgubila izjemnega voditelja, državnika in humanitarnega delavca,” je sporočilu za javnost, ki ga je objavila Bela hiša, poudaril Biden.
Kasneje je v televizijskem nagovoru dodal, da je Carter “živel življenje, ki se ne meri z besedami, ampak z dejanji”. “Dobro bi bilo, če bi se vsi trudili biti podobni Jimmyju Carterju,” je dodal.
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump pa je izpostavil, da Američani Carterju dolgujejo hvaležnost. V zapisu na družbenem omrežju Truth Social je priznal, da se z njim filozofsko in politično ni strinjal, da pa je spoznal, da je resnično ljubil in spoštoval ZDA in vse, kar predstavlja. “Zelo si je prizadeval, da bi Amerika postala boljši kraj, in za to ga zelo spoštujem,” je dodal.
Carterju, ki je ZDA vodil med letoma 1977 in 1981, se je v nedeljo poklonilo tudi več nekdanjih ameriških predsednikov.
Bill Clinton je poudaril, da si je Carter neutrudno prizadeval za boljši in pravičnejši svet. George W. Bush je dejal, da je dostojanstveno opravljal svojo funkcijo, njegova prizadevanja, da bi za seboj pustil boljši svet, pa se niso končala z njegovim predsedniškim mandatom. “Naučil nas je, kaj pomeni živeti milostno, dostojanstveno, pravično in služabniško življenje,” pa je izpostavil Barack Obama.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je 39. predsednik ZDA zgodaj spoznal, da sta zaščita našega skupnega planeta in spodbujanje svetovnega javnega zdravja ključna za interese nacionalne varnosti.
“Naj njegova plemenita zapuščina živi naprej”
Odzivi in pokloni nekdanjemu predsedniku prihajajo tudi iz sveta. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ob izreku sožalja Američanom povedala, da je Carter ZDA služil “častno in humano, s sočutjem”. “Njegovo delo je pripomoglo k miru, zdravju in demokraciji po vsem svetu. Spominjali se ga bomo po njegovem moralnem vodenju. Naj njegova plemenita zapuščina živi naprej,” je pozvala. Po besedah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste je Carter “v središče svojega političnega življenja postavljal človekove pravice, človekovo dostojanstvo in mir”. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se ga spominja kot neutrudnega borca za mir in človekove pravice.
Britanski kralj Karel III. je dejal, da sta bili Carterjeva “predanost in ponižnost navdih mnogim”, medtem ko je britanski premier Keir Starmer izrazil poklon “vseživljenjski predanosti ameriškega voditelja miru”. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je bil Carter neomajen zagovornik pravic najranljivejših in se je neutrudno boril za mir, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemški kancler Olaf Scholz je izpostavil Carterja kot mirovnika in borca za demokracijo in človekove pravice. “ZDA so izgubile predanega borca za demokracijo,” je zapisal Scholz na omrežju X. Svet je po njegovih besedah izgubil pomembnega posrednika, ki se je zavzemal za mir na Bližnjem vzhodu in za človekove pravice.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da se Carterja spominja “po njegovi solidarnosti z ranljivimi, njegovi vztrajni milosti in neomajni veri v skupno dobro in našo skupno človečnost”. Vodja Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril, da je Carterjevo delo po koncu predsedovanja v njegovi fundaciji Carter Center “rešilo nešteto življenj in pripomoglo k temu, da so številne zapostavljene tropske bolezni skoraj v celoti odpravili”.
Po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja se bodo Carterja v Izraelu spominjali po njegovi vlogi pri oblikovanju prve arabsko-izraelske mirovne pogodbe. “Mirovna pogodba je trajala skoraj pol stoletja in daje upanje prihodnjim rodovom,” je dejal Netanjahu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi se je Carterja spominjal kot “simbola humanitarnih prizadevanj” zaradi njegove vloge pri sporazumu iz Camp Davida leta 1978, ki je vzpostavil mir med Egiptom in Izraelom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje