Menu Item
Predsednik Joe Biden se je potegoval za vnovično izvolitev, da bi rešil demokracijo. Na koncu je prišel do pretresljivega spoznanja, da lahko to stori le tako, da se sam odreče oblasti. Analiza CNN.
Joe Biden je odločitev, da konča kampanjo, sprejel v svoji počitniški hiši v Delawaru, kamor se je umaknil v izolacijo zaradi covida in po tem, ko je spoznal, kako številni v demokratski stranki, ki jo je pred štirimi leti pripeljal na oblast, obračajo hrbet svojemu predsedniku.
S tem ko je ponudil predajo oblasti “v korist nacionalnega interesa”, kot je sam to pojasnil, je vzpostavil ostro nasprotje z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki se je po izgubljenih svobodnih in poštenih volitvah leta 2020 proti Bidnu srdito boril proti odhodu s položaja. Ironično je, da republikanci, ki so naredili vse, da bi oprali Trumpov poskus kraje volitev, zdaj obtožujejo demokrate, da so zatrli voljo volilcev na primarnih volitvah, ki so glasovali za predsednikovo ponovno kandidaturo.
“Bila je največja čast v mojem življenju, da sem vam lahko služil kot vaš predsednik,” je Biden zapisal v pismu, ki ga je v nedeljo popoldne objavil na portalu X. “In čeprav sem se nameraval potegovati za vnovično izvolitev, menim, da je v najboljšem interesu moje stranke in države, da odstopim in se osredotočim izključno na opravljanje dolžnosti predsednika do konca mandata.”
Biden je ob tem hitro podprl podpredsednico Kamalo Harris kot predsedniško kandidatko, vendar je njegova odločitev tako pozno v kampanji sprožila potencialno kaotično in razdiralno hitenje pri zbiranju podpore demokratskemu kandidatu mesec dni pred konvencijo stranke v Chicagu in manj kot štiri mesece pred volitvami.
Bidnova kampanja se je dejansko končala v prvih dvajsetih minutah debate s Trumpom prejšnji mesec, ko je bil predsednik videti zmeden, izčrpan in ni bil sposoben napasti svojega nasprotnika ali mu vsaj učinkovito odgovarjati.
Njegove težave so potrdile pomisleke velikega dela volivcev, da utegne biti prestar za drugi mandat, ki bi se končal pri 86 letih. Njegova goreča prizadevanja, da bi rešil svojo kampanjo v televizijskih intervjujih in nastopih v okviru kampanje, so le še povečala zaskrbljenost glede na to, kar je pokazal v debati s Trumpom na CNN v Atlanti.
Trije tedni močne erozije njegove politične moči so povzročile, da so mu demokratski kongresniki in senatorji začeli množično odrekati podporo, medtem ko so strankarski veljaki, kot je nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi, pritiskali iz ozadja. Zdi se, da je Bidnova kampanja postala nevzdržna tudi zato, ker je zmanjkalo denarja od donatorjev. Tudi če bi želel nadaljevati, je postalo jasno, da ne bi mogel.
Ponosni in kljubovalni Biden pa se je še vedno upiral vsem poskusom, da bi ga izločili iz tekme, in skupaj s svojim zvestim najožjim krogom vztrajal, da ni drugega demokrata, ki bi bil bolje usposobljen in bi imel več možnosti, da premaga Trumpa, ki ga predsednik vidi kot eksistenčno grožnjo ameriški demokraciji in duši države. Toda na koncu Biden ni mogel najti načina, da bi volilce prepričal, da ne bi videli pretresljive podobe 81-letnega vrhovnega poveljnika, za katerega se je zdelo, da so mu moči resno pošle.
Zakonodajne dosežke zasenčila inflacija
Bidnovi impresivni zakonodajni dosežki, ki se lahko primerjajo z vsemi demokratskimi predsedniki po Lyndonu Johnsonu, so bili eden od razlogov, zakaj se je upiral poskusom, da bi ga izločili iz tekme, in poudarjal, da želi dokončati delo.
Bil je najstarejši izvoljeni predsednik doslej, saj je bil ob nastopu mandata star 78 let. Biden je v svojem inavguracijskem govoru izjavil, da je ameriški politični sistem zavor in ravnovesij zdržal in zmagal nad Trumpovimi lažmi na volitvah. Takrat še ni vedel, da se bo grožnja nekdanjega predsednika za demokracijo le še povečala.
Novi predsednik se je takoj lotil reševanja krize zaradi pandemije covida-19, najhujšega izrednega stanja na področju javnega zdravja v zadnjih 100 letih, ki se je še poslabšalo zaradi Trumpovega slabega upravljanja in politizacije javnozdravstvenih smernic njegove vlade.
Biden je uvedel 1,9 milijarde dolarjev vreden sveženj za reševanje gospodarstva, za katerega je Bela hiša zatrjevala, da je pomagal zmanjšati brezposelnost na najnižjo raven v skoraj 50 letih in spodbudil hitrejše okrevanje gospodarstva kot v drugih razvitih državah.
Biden je skozi kongres spravil tudi zakon o zdravstvenem varstvu, davkih in podnebnih spremembah v vrednosti 750 milijard dolarjev, znan kot zakon o zmanjšanju inflacije, ter infrastrukturni paket z dogovorom obeh strank, kar ni uspelo nobenemu drugemu predsedniku v zadnjem obdobju.
Vendar je Biden močno podcenjeval nevarnost inflacije, ki se je povzpela na najvišje ravni v zadnjih 40 letih. Življenjski stroški so se sicer znižali, vendar številni Američani še vedno čutijo posledice visokih cen živil in visokih obrestnih mer, kar je dalo priložnost Trumpu.
V zunanji politiki se je Biden odločno odzval na rusko invazijo na Ukrajino in s svojimi prizadevanji za vnovično krepitev Nata postal najpomembnejši voditelj Zahoda po koncu hladne vojne. Vendar je kaotičen odhod ameriških vojaških enot iz Afganistana poleti 2021 prizadel Bidnov samooklicani status strokovnjaka za zunanjo politiko, ravnanje v zvezi z izraelskimi napadi v Gazi pa je škodovalo njegovemu ugledu pri delu njegove volilne baze.
Boleča odločitev za predsednika, ki je že moral opustiti dve kampanji za Belo hišo
Vsi pritiski, ki jih je preživljal Biden, so privedli do odločitve, ki na neki način pomeni ponižujoč konec za politika, ki si je dolga leta prizadeval za najvišjo funkcijo v državi in so ga pri njegovem vzponu na oblast pogosto obšli.
Predsedniku – najmočnejšemu človeku na svetu – ni lahko ločiti osebnih ambicij od usode naroda. In ohladitev odnosov, ki se je v zadnjih tednih zgodila med vodilnimi demokrati in Bidnom, je bila kruta lekcija brutalnosti politike, glede na to, da je prav Biden z oblasti izrinil Trumpa, ki je ZDA prinesel najbolj burno predsedovanje v sodobnem času. Za Bidna je gotovo še posebej grenak občutek, da se ne bo mogel pomeriti s Trumpom, ki je zadnja tri leta zanj trdil, da je preveč slaboten in duševno oslabljen, da bi lahko učinkovito opravljal funkcijo predsednika.
Sramota, da so ga dejansko prisilili, da se odreče svoji vnovični kandidaturi, bo zanj boleča tudi zato, ker je moral že dvakrat opustiti kampanjo za Belo hišo – leta 1987, ko so ga ujeli pri plagiatorstvu britanskega politika, in leta 2008, ko se mu ni uspelo uveljaviti v veliki tekmi, v kateri sta prevladovala Barack Obama in nekdanja prva dama Hillary Clinton.
Nedeljski umik je bil še en pretresljiv preobrat v življenju, polnem tragedij, v katerem je Biden v prometni nesreči izgubil prvo ženo in majhno hčerko, v času, ko je bil izvoljen v ameriški senat kot predstavnik zvezne države Delaware. Leta 2015 je moral pokopati še enega otroka, ko je njegov ljubljeni sin Beau umrl za rakom na možganih. V zadnjih letih pa se je predsednik spopadal s pritiskom in bolečino, ko je drugemu sinu Hunterju pomagal prebroditi grozote odvisnosti in osebno krizo, ki se je letos končala s kazensko obsodbo zaradi obtožbe o posedovanju orožja.
Glede na njegovo politično in osebno zgodovino ni bilo presenetljivo, da je Biden tako trdno vztrajal, ko so ga v demokratski stranki pozivali, naj odstopi od vnovične kandidature. Toda vse bolj verjetna možnost, da si njegove zapuščine ne bomo zapomnili po tem, da je z oblasti spravil najbolj nenavadnega predsednika v sodobni ameriški zgodovini, temveč da je tlakoval pot še bolj ekstremnemu, drugemu Trumpovemu mandatu, je sprožila politične sile, ki so pogasile njegove upe.
Če pa se bo Bidnu ta poteza obrestovala in bo Trumpa premagal drug demokratski kandidat, se bo morda zapisal v zgodovino kot eden najuspešnejših predsednikov z enim mandatom v zgodovini. Takšno zmago si bo prislužil s tem, da je svoje ambicije odložil v dobro stranke in države. Toda njegov pozni odhod bo sprožil vprašanja, ali je svojo stranko – in demokratskega naslednika – obremenil z nemogočo nalogo, da bi dejansko v nekaj dneh pripravili kampanjo proti enotni republikanski stranki, ki je prejšnji teden s konvencije v Milwaukeeju odšla prepričana, da je na poti do zmage.
Bo Bidnu priljubljenost narasla?
Prizadevanje za drugi mandat pri 81 letih se je izkazalo za nemogočo nalogo in kljub vsem svojim prizadevanjem bi Biden stranki lahko prihranil velike težave, če bi do enakega sklepa kot v nedeljo prišel že pred začetkom kampanje.
Če je zgodovina učiteljica, se bo Bidnova ocena priljubljenosti, ki je trenutno na dnu, v prihodnjih dneh močno povečala. Ko je Johnson leta 1968 napovedal, da se ne bo potegoval za drugi mandat, so ga potem na javnih prireditvah po vsej državi pozdravljale množice ljudi. Johnson se je tako odločil marca, med primarno kampanjo, njegov odhod pa je sprožil kaotično verigo dogodkov, ki sta jo še poslabšala umor enega od demokratskih kandidatov Roberta F. Kennedyja in nasilje na konvenciji v Chicagu, ki bo gostil tudi letošnjo prireditev.
Na koncu je demokratski kandidat, takratni podpredsednik Hubert Humphrey, izgubil proti republikancu Richardu Nixonu. Leta prej, marca 1952, se je Harry S. Truman, še en demokratski predsednik, odločil, da se ne bo potegoval za svoj drugi mandat. Demokratski kandidat Adlai Stevenson je izgubil proti republikancu Dwightu Eisenhowerju.
A če bo Biden zaradi svoje nesebičnosti požel veliko podpore in celo nostalgije po uspehih, ki jih je dosegel v času predsedovanja, ki se zdaj končuje kot vmesno obdobje do prihoda novega predsednika, se to morda ne bo preneslo na njegovega naslednika.
Še noben ameriški predsednik sodobnega časa ni tako pozno odstopil od predsedniške tekme. Kamala Harris ali kdorkoli drug, ki bo prevzel štafetno palico, se bo znašel pred eno najtežjih nalog v zgodovini volitev. Soočil se bo z nasprotnikom, ki je že dokazal, da ni stvari, ki je ne bi naredil, da bi zmagal.
Avtor: Stephen Collison, CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje