Menu Item
Regina in John Zdravich sta se pred leti zaljubila v Italijo, zato sta tam želela živeti po upokojitvi. Čeprav sta imela razdelan načrt, so ga pokvarili birokratski zapleti, v nekem trenutku sta bila praktično brezdomca. Po skoraj osmih mesecih od selitve iz ZDA sta končno obrnila novo poglavje v življenju – le da ne v Italiji, temveč v Španiji, kjer zdaj srečno živita že šest let.
Američana Regina in John Zdravich sta o Italiji začela sanjati pred več kot 20 leti, ko sta v svoj dom sprejela italijanskega študenta na izmenjavi. Ker so spletli močne vezi, sta ga v Italiji večkrat obiskala, ob tem pa spoznala, da se želita po upokojitvi preseliti v to evropsko državo.
“Vse življenje sva živela v ZDA, želela sva poskusiti nekaj novega. Najina hiša v Indiani je začela postajati prevelika, vedela sva, da se bova morala kmalu nekam preseliti. Zato sva se odločila, da bi odšla na tuje,” je za CNN dejala Regina.
Ker sta Italijo že večkrat obiskala in sta jo tudi že dodobra spoznala, sta leta 2017 začela prodajati svojo hišo in drugo imetje, ki ga nista več potrebovala. Za selitev se je nabralo dovolj denarja.
Januarja 2018 sta se odpravila v Evropo, kjer pa so se stvari začele zapletati. Preselila sta se v stanovanje v mestu Salerno v bližini Neaplja in začela postopek prijave za tako imenovani upokojitveni vizum – dovoljenje za dolgoročno bivanje za državljane držav nečlanic EU z določenim zneskom pasivnega dohodka.
Za to sta potrebovala nacionalno davčno številko, ki je podobna številki socialnega zavarovanja, in najemno pogodbo za stanovanje. Po treh mesecih sta se zakonca vrnila v ZDA, da bi prek italijanskega konzulata v Detroitu vse to uredila, nato sta se želela vrniti v Italijo.
Birokratski zapleti odpihnili sanje o Italiji
A zapletlo se je, ko sta morala predložiti dohodninske napovedi z njunim pokojninskim dohodkom. “Tega nisva mogla storiti, saj do teh podatkov nisva mogla priti vsaj še eno leto, ker sva se upokojila šele konec leta 2017,” je pojasnila Regina.
Ker sta se zavedala, da brez teh podatkov ne bosta dobila odobritve, sta se razočarana odločila, da umakneta prošnjo za vizum. Ker sta prodala hišo in v tem času bivala v začasnih nastanitvah v Indiani in Wisconsinu, nista vedela, kaj naj storita.
“Bila sva brezdomca. Nisva imela doma, ničesar. Bila je zima, zato sva se odločila, da se vrneva v Italijo in skušava urediti stvari,” je opisala Regina.
Ob prebiranju spletnih forumov, na katerih sta iskala nasvete ljudi s podobnimi težavami, sta odkrila, da so se nekateri namesto življenja v Italiji odločili za bivanje v Španiji, kjer naj bi bil ta postopek enostavnejši. Zato sta šla tja preveriti, ali bi se lahko upokojila v Španiji.
Alternativo našla v Španiji
Odločila sta se, da v Španiji za eno leto najameta stanovanje. John je pridobil srbsko državljanstvo, saj je bil njegov oče iz Srbije. S srbskim potnim listom pa je bila trajna selitev v katero od evropskih držav precej lažja. Čez dober mesec je John postal srbski državljan, tri mesece kasneje pa sta zakonca dobila upokojitveni vizum za prebivanje v Španiji za nedoločen čas.
Več kot osem mesecev po prvotnem odhodu iz ZDA sta tako lahko začela novo poglavje v življenju, jima je pa sprememba lokacije bivanja povzročila marsikatero preglavico, predvsem jezikovno. Ker sta se pripravljala na življenje v Italiji, sta se že nekaj časa učila italijanščine, španščine pa seveda ne.
Novembra 2018 sta v kraju Garcia v Kataloniji kupila hišo s tremi spalnicami z dvema hektarjema zemljišča za okoli 165.000 evrov. Čeprav sta se začela učiti španskega jezika, sta se morala naučiti še katalonščine. Živita namreč v manjši vasici, kjer je nujno, da se jezikovno prilagodita onadva.
Zdaj sta v Španiji že šest let. In ugotavljata, da je marsikaj bolj dostopno kot v ZDA. “John je moral na operacijo hrbta, ampak za to storitev ni plačal nič. Nato je dobil recept za zdravila, ki so bila praktično zastonj. V ZDA je naravnost noro, kako drago je zdravstvo,” je dejala Regina. Dodala je, da sama na letni ravni privarčuje veliko denarja za zdravila za astmo, saj v ZDA njeno zdravstveno zavarovanje tega ni krilo.
Sicer plačujeta višji davek na dohodek kot v ZDA, vendar so javne storitve na voljo in so boljše, pravita. V Ameriko se se še vračata, a zmeraj redkeje.
Še vedno pa ju zaboli, ko se spomnita, kako se jima sesule njune italijanske sanje. “Ja, bila sva zelo razočarana. Ampak zdaj sva srečna tudi v Španiji,” še pravi Regina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje