Menu Item
Britanska vlada želi nezakonitim prebežnikom prepovedati vstop v državo. Ostro so se že odzvale organizacije za človekove pravice. "Večina moških, žensk in otrok, ki prečkajo Rokavski preliv, to počne, ker iz obupa beži pred vojno, konflikti in preganjanjem," komentirajo v britanskem svetu za begunce.
Načrt britanske vlade glede migracij, ki ga bo ta podrobno predstavila v torek, predvideva prepoved vstopa v Veliko Britanijo tistim prosilcem za azil, ki na Otok pridejo nezakonito, kot tudi njihovo deportacijo. Načrt je sprožil kritičen odziv skupin za pravice, po mnenju katerih London krši konvencijo Združenih narodov o beguncih.
Vlada v Londonu namerava tistim prebežnikom, ki na Otok pridejo nezakonito, omejiti pravico do prošnje za azil, jim trajno prepovedati vrnitev v državo in jih nemudoma premestiti v Ruando oziroma varno tretjo državo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prav tako naj bi jim onemogočila, da zaprosijo za britansko državljanstvo, poroča britanski BBC.
Trenutno imajo prosilci za azil, ki prispejo v Veliko Britanijo, pravico zaprositi za zaščito na podlagi Konvencije ZN o beguncih in Evropske konvencije o človekovih pravicah.
“Da ne bo pomote, če boste sem prišli nezakonito, ne boste mogli ostati,” je za britanski nedeljski časopis Mail on Sunday dejal britanski premier Rishi Sunak.
“Večina moških, žensk in otrok, ki prečkajo Rokavski preliv, to počne, ker iz obupa bežijo pred vojno, konflikti in preganjanjem,” pa je vladni načrt komentiral Enver Solomon iz britanskega sveta za begunce in zatrdil, da bo ta “povečal stroške in povzročil kaos v sistemu”. “To je neizvedljivo, drago in ne bo ustavilo čolnov,” je ocenil.
Vodja opozicijskih laburistov Keir Starmer je podvomil v pravno vzdržnost načrta in vlado pozval k spoštovanju mednarodnih obveznosti, navaja dpa.
Deportacije v Ruando, s čimer naj bi London skušal prebežnike odvrniti od nevarnega prečkanja Rokavskega preliva v majhnih čolnih, je predvideval že načrt vlade pod vodstvom nekdanjega premierja Borisa Johnsona. Prvi let v afriško državo je nato junija lani ustavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Decembra je sicer britansko vrhovno sodišče razsodilo, da načrt Johnsonove vlade zakonit, vendar pa to odločitev nasprotniki, predvsem človekoljubne organizacije, poskušajo izpodbiti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!