Bistvo sporočila Trumpu: Roke stran od Grenlandije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Washington opozorila, naj drži roke proč od Grenlandije, ob tem pa poudarila, da bo evropski odziv na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega otoka "neomajen", poroča Politico.

"Pahniti nas v nevarno spiralo, bi koristilo le tistim nasprotnikom, ki jih želimo skupaj obdržati zunaj našega strateškega prostora" je v posebnem nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu dejala von der Leyen. "Naš odziv bo zato neomajen, enoten in sorazmeren."

Ob tem je dodala, da suverenost Grenlandije ne more biti stvar pogajanj in znova poudarila, da mora suvereno ljudstvo samo odločati o svoji prihodnosti.

Hkrati je posvarila pred morebitno uvedbo carin, s katerimi je Trump zagrozil osmim evropskim državam, ki so kot prve na Grenlandijo poslale svoje vojake. "Predlagane dodatne carine so napaka, zlasti med dolgotrajnimi zavezniki," je menila.

Spomnila je, da sta EU in ZDA julija lani sklenili trgovinski dogovor. "In v politiki, tako kot v poslu, je dogovor dogovor. In ko si prijatelji sežejo v roke, to mora nekaj pomeniti," je dejala.

"Zgradimo novo, neodvisno Evropo"

V nagovoru se je dotaknila tudi širšega geopolitičnega konteksta in poudarila, da morajo današnji pretresi postati priložnost za izgradnjo "nove oblike evropske neodvisnosti". Po njenih besedah ta potreba ni nova in ne gre za odziv na nedavne dogodke, temveč za strukturni imperativ, ki obstaja že dolgo. "Če je ta sprememba trajna, se mora tudi Evropa trajno spremeniti. Čas je, da to priložnost izkoristimo in zgradimo novo, neodvisno Evropo," je dejala.

Predsednica Evropske komisije je v Davosu ZDA tudi ponudila sodelovanje na področju varnosti na Arktiki in obljubila obsežne naložbe na Grenlandiji. "Z Združenimi državami in vsemi partnerji bomo skupaj delali za širšo varnost na Arktiki. To je jasno v našem skupnem interesu," je dodala.

O konkretnih zneskih ni govorila, je pa med višjimi obrambnimi izdatki izpostavila krepitev zmogljivosti na področju ledolomilcev in druge opreme, nujne za varnost na območju. Obenem je napovedala dodatno podporo lokalnemu gospodarstvu in infrastrukturi na Grenlandiji, pa poroča STA.

Trump je sicer večkrat ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost, hkrati pa ni izključil morebitnega vojaškega posredovanja za dosega tega cilja. Prepričan je namreč, da če ZDA ne bodo nadzorovale Grenlandije, jo bosta prevzeli Rusija in Kitajska. "Mi pa ne želimo imeti Rusije ali Kitajske za sosede," je pred dobrim tednom dejal Trump.

Lavrov: Rusija ne bo prevzela Grenlandije

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem zanikal, da bi Rusija načrtovala prevzem nadzora nad Grenlandijo.

"Ko nekateri dogajanje okoli Grenlandije upravičujejo s trditvami, da bi jo sicer zasedli Rusija ali Kitajska, za to ni nobenih dokazov," je na tiskovni konferenci dejal Lavrov.

Ob tem je dodal, da Grenlandija "ni naravni del Danske" in da Washington dobro ve, da Rusija nima nikakršnih načrtov za prevzem otoka.

Lavrov je Grenlandijo primerjal tudi s Krimom, ki ga je Rusija zasedla leta 2014 in s tem tlakovala pot vojni v Ukrajini, poroča Politico. "Krim ni nič manj pomemben za varnost Ruske federacije, kot je Grenlandija za ZDA," je dejal.