Menu Item
Število izseljencev iz Kanade narašča, saj visoke najemnine in drugi življenjski stroški sanje o uspehu spreminjajo v bitko za preživetje. Stanovanjsko krizo v državi med drugim zaostruje prav visoka stopnja imigracije, s katero skuša vlada Justina Trudeauja ublažiti demografsko krizo.
Premier Justin Trudeau je priseljevanje izbral za svoje glavno orožje v boju z velikim izzivom Kanade, staranjem in upočasnjeno rastjo prebivalstva. Priseljevanje je pomagalo spodbuditi gospodarsko rast in letos povzročilo najhitrejšo rast prebivalstva Kanade v več kot šestih desetletjih, poroča Reuters.
A obenem se uveljavlja tudi nasproten trend. V prvih šestih mesecih leta 2023 je Kanado zapustilo približno 42.000 posameznikov. Lansko leto je državo zapustilo 93.818 ljudi, leto prej pa 85.927, kažejo podatki državnega statističnega urada Statistics Canada.
Glede na nedavno poročilo Inštituta za kanadsko državljanstvo (ICC), skupine zagovornikov priseljevanja, je stopnja priseljencev, ki zapuščajo Kanado, leta 2019 dosegla najvišjo vrednost v dveh desetletjih. Medtem ko so se številke v času pandemije zaradi zaprtij znižale, podatki kanadskega statističnega urada kažejo, da znova naraščajo.
Čeprav je to le delček od 263.000 ljudi, ki so v istem obdobju prišli v državo, vztrajno naraščanje izseljevanja skrbi nekatere opazovalce.
Za državo, ki temelji na priseljencih, naraščajoči trend ljudi, ki zapuščajo Kanado, tvega spodkopavanje ene od ključnih politik trenutne vlade. Ta je v samo osmih letih odobrila stalno prebivališče rekordnim 2,5 milijona prišlekom.
Ko si lahko privoščiš le kletno sobo
Reuters je govoril z nekaterimi priseljenci, ki so zaradi visokih življenjskih stroškov zapustili državo ali se na to pripravljajo.
Cara (25 let) je v Kanado prišla leta 2022 kot begunka iz Hongkonga. Zdaj plačuje 650 kanadskih dolarjev (444 evrov) mesečne najemnine za enosobno kletno stanovanje v Scarboroughu v vzhodnem Torontu. To je približno 30 odstotkov njenega mesečnega zaslužka.
“Nikoli se nisem zavedala, da si v zahodni državi lahko privoščiš samo najem sobe v kleti,” je dejala. Svojega pravega imena ni želela izdati, ker je pobegnila iz Hongkonga po sodelovanju na protestih leta 2019, ki jih je sprožil zdaj opuščen predlog zakona o izročitvah na Kitajsko.
Cara ima tri službe s polovičnim delovnim časom. Prejema minimalno plačo, ki v Ontariu znaša 16,55 kanadskega dolarja (dobrih 11 evrov) na uro. Ob tem hodi v šolo za izobraževanje odraslih, da bi pridobila univerzitetne kredite.
“Porabim skoraj vsak peni,” je rekla, medtem ko je v Hongkongu lahko prihranila približno tretjino svoje mesečne plače.
Pomembno ustvariti dober prvi vtis
Število emigrantov kot odstotek celotnega prebivalstva je za zdaj majhno. Trenutno po uradnih podatkih znaša okrog 0,09 odstotka prebivalstva. Emigracija je vrh dosegla sredi devetdesetih, ko se je odselilo 0,2 odstotka prebivalstva, še navaja Reuters.
Toda odvetniki in svetovalci za priseljevanje opozarjajo, da bi lahko porast odhodov razkril, da Kanada morda ni tako privlačna destinacija za priseljevanje, kot se zdi.
“Resnično je pomembno ustvariti pozitivne izkušnje v teh zgodnjih letih”, da se ljudje odločijo ostati, je dejal Daniel Bernhard, izvršni direktor ICC.
Vrtoglavi stanovanjski stroški
Priseljenci krivijo vrtoglavo rast stanovanjskih stroškov kot največji razlog za razmislek o selitvi.
V Kanadi je v povprečju potrebnih približno 60 odstotkov dohodka gospodinjstva za kritje stroškov lastništva stanovanja. V večjih mestih to število naraste: V Vancouvru znaša okrog 98 odstotkov, v Torontu pa 80 odstotkov, v septembrskem poročilu navajajo pri Royal Bank of Canada (RBC).
Myo Maung (55 let) se je pred več kot tremi desetletji iz Mjanmara preselil v Kanado in ustvaril uspešno kariero nepremičninskega agenta in gostinca. A upokojiti se želi v državi, kot je Tajska, saj si ne more predstavljati, da bi s svojimi pokojninskimi dohodki ohranil svoj življenjski standard v Kanadi.
Phil Triadafilopoulos, profesor politologije na Univerzi v Torontu, ki se ukvarja z vprašanji priseljevanja, je dejal, da hitro priseljevanje še zaostruje pomanjkanje stanovanj.
“Ni presenetljivo, da ljudje, ki imajo možnosti, bodisi odidejo v drugo državo bodisi se vrnejo domov, potem ko so okusili razmere v Kanadi,” je dejal Triadafilopoulos.
Prejšnji mesec je Trudeaujeva vlada omejila svojo ciljno raven za nove prihode na pol milijona ljudi na leto od leta 2025 naprej. S tem naj bi zmanjšala pritisk na stanovanjski trg.
Občutek ujetosti
A za nekatere je že prepozno.
Justinas Stankus (38 let), ki je prišel v Kanado iz Litve leta 2019, da bi opravil doktorat iz politologije na Univerzi v Torontu, razmišlja o selitvi v jugovzhodno Azijo, kjer so življenjski stroški nižji in kjer bi lahko še vedno nadaljeval svoje raziskave.
Stankus, ki za enosobno stanovanje plača 2.000 kanadskih dolarjev (1.368 evrov), vključno s komunalnimi stroški, je dejal, da si zaradi povečanih življenjskih stroškov težko privošči osnovne potrebščine.
“S proračunom podiplomskega študenta to ni vzdržno,” meni Stankus.
Cara iz Hongkonga pravi, da se počuti ujeto in želi oditi. “Kadarkoli bom imela priložnost oditi, jo bom izkoristila.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje