Menu Item
Ameriški državni sekretar Antony Blinken in nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock sta danes v Berlinu poudarila, da bosta ukrajinsko krizo rešila le politična pot in dialog ter da bo vsaka nadaljnja ruska agresija imela "hude posledice". Blinken je prav tako med drugim poudaril, da je plinovod Severni tok 2, ki povezuje Nemčijo in Rusijo, lahko sredstvo pritiska na Moskvo. Da varnost Evrope ne more biti zagotovljena, dokler bodo območja Ukrajine pod nadzorom Rusije in proruskih separatistov, pa je danes izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je danes v Berlinu srečal z nemško kolegico Annaleno Baerbock. Pogovarjala sta se o vse večjem pritisku, pod katerim se je znašla Ukrajina zaradi kopičenja ruskih sil na območju rusko-ukrajinske meje. Po besedah Baerbock sta se strinjala, da bosta krizo rešila le politična pot in dialog, ter opozorila, da bi vsaka nadaljnja ruska agresija imela “hude posledice”.
“Rusijo pozivamo, naj sprejme ukrepe za deeskalacijo,” je Baerbock povedala na skupni novinarski konferenci z ameriškim državnim sekretarjem. Poudarila je pomen ohranitve miru v Evropi in dodala, da so zahodne zaveznice pripravljene ukrepati, tudi če bi to vključevalo ukrepe, ki bi imeli gospodarske posledice zanje, piše tiskovna agencija AFP.
Blinken je ob tem menil, da so ZDA, Nemčija in zahodne zaveznice enotne proti ruski agresiji v ukrajinskem konfliktu, od Rusije pa je odvisno, ali bo izbrala pot eskalacije ali diplomacije. “Zahodne sile glede Rusije nastopajo enotno. Ta enotnost nam daje moč, ki ji Rusija ni in ne more biti kos,” je dodal Blinken po pogovorih z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo v Berlinu.
Poudaril je, da je plinovod Severni tok 2, ki povezuje Nemčijo in Rusijo, lahko sredstvo pritiska na Moskvo. “Treba je izpostaviti, da po Severnem toku še ne teče plin, kar pomeni, da je plinovod sredstvo pritiska Nemčije, ZDA in zahodnih zaveznic, ne pa Rusije,” je poudaril.
Nedavno dokončani plinovod, ki naj bi podvojil dobavo ruskega plina v Nemčijo, je že dolgo veljal za možno pogajalsko točko v krizi. Čeprav je Nemčija prej vztrajala, da je plinovod zgolj komercialni projekt in ga ne bi smeli ustaviti iz političnih razlogov, je kancler Olaf Scholz nedavno dejal, da so odprte vse opcije.
Vdor Rusije v Ukrajino kot “katastrofa za cel svet”
Britanski premier Boris Johnson je danes ostro posvaril Rusijo pred kakršnimkoli vojaškim posredovanjem v Ukrajini. Odzval se je na besede ameriškega predsednika Joeja Bidna ob prvi obletnici v Beli hiši in poudaril, da bi kakršenkoli vdor Rusije v Ukrajino predstavljal katastrofo ne le za Ukrajino, ampak tudi za Rusijo. “To bi bila katastrofa za svet,” je še dodal. Velika Britanija po besedah Johnsona trdno podpira ukrajinsko suverenost.
Velika Britanija se je danes pridružila ZDA, Franciji in Nemčiji na kriznih pogovorih v Berlinu, piše AFP. Biden pa je medtem skušal pojasniti sredino izjavo o Rusiji in Ukrajini, ko je namignil, da sankcije Zahoda proti Rusiji morda ne bodo tako ostre, če bo Rusija izvedla le manjše vdore na ukrajinsko ozemlje. Poudaril je, da je vsak premik ruskih enot v Ukrajino invazija.
“Vsak premik zbranih ruskih enot čez mejo je invazija in bo naletel na silovit in usklajen gospodarski odgovor, o katerem sem podrobno govoril z zavezniki in ga zelo jasno predstavil tudi predsedniku Vladimirju Putinu. Izbira je njegova. Rusija bo plačala visoko ceno,” je danes dejal Biden.
Moskva sicer vztraja, da ne namerava napasti Ukrajine, hkrati pa je v zameno za umiritev razmer postavila vrsto varnostnih zahtev, vključno s prepovedjo vstopa Ukrajine v Nato. Potem ko je včeraj obiskal Kijev in danes Berlin, se bo Blinken jutri v Ženevi sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Varnost Ukrajine, varnost Evrope
Da varnost Evrope ne more biti zagotovljena, dokler bodo območja Ukrajine pod nadzorom Rusije in proruskih separatistov, pa je danes izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. “Celovita varnost v Evropi ni mogoča brez ponovne vzpostavitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine,” je dejal po navedbah AFP.
Konflikt na vzhodu Ukrajine se je razplamtel leta 2014, ko si je Moskva priključila ukrajinski polotok Krim, proruski separatisti pa so prevzeli nadzor nad pokrajinama Doneck in Lugansk. V spopadu s separatisti na vzhodu Ukrajine je doslej umrlo že več kot 13.000 ljudi.
Zelenski medtem še vedno pričakuje, da bodo diplomatski napori uspešni. “Pričakujem, da bo rezultat naših skupnih prizadevanj in pogajanj z Rusijo umiritev razmer na meji z Ukrajino,” je dejal Zelenski v svojem nagovoru.
ZDA so uvedle sankcije proti članoma ukrajinskega parlamenta Tarasu Kozaku in Olehu Vološinu zaradi sodelovanja z rusko obveščevalno agencijo FSB pri spodkopavanju ukrajinske vlade in gospodarstva. Sankcije so uvedli tudi proti nekdanjima državnima uradnikoma Volodimirju Olijniku in Vladimirju Sivkoviču. Ameriški State Department vse štiri obtožuje, da po navodilih FSB sodelujejo v aktivnostih za destabilizacijo Ukrajine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!