Menu Item
Francoski predsednik Macron je po včerajšnjem srečanju z ruskim predsednikom Putinom danes ob prihodu v Kijevu dejal, da je Putina uspel prepričati, da dodatnih "degradacij niti eskalacij" ne bo. Povedal je, da je Putinu ponudil "konkretna varnostna jamstva" in v zameno dobil omenjeno zagotovilo. So pa iz Kremlja danes sporočili, da francoski strani niso zagotovili, da dodatnih manevrov na območjih blizu Ukrajine ne bodo izvajali. ZDA so medtem zavrnile očitke, da z napovedmi o nevarnosti ruskega napada na Ukrajino ustvarjajo pretirano paniko. "To ni ustvarjanje panike. To so preprosto dejstva," je dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Ruski mediji pa medtem poročajo, da so se na jugu Rusije začele nove vojaške vaje.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se je včeraj sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, danes pa še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, je po dvodnevnih pogovorih optimističen – verjame, da obstaja možnost za umiritev napetosti, v luči tega pa je vse vpletene pozval, naj ostanejo mirni.
Francoski predsednik resda s svojimi diplomatskimi prizadevanji v Kijevu in Moskvi ni dosegel preboja, a je menil, da so pogovori pripomogli k preprečevanju stopnjevanja krize. Ruski in ukrajinski predsednik sta francoskemu kolegu namreč zatrdila, da sta njuni državi še naprej zavezani reševanju konflikta v Ukrajini preko dogovorov iz Minska iz leta 2014 oziroma 2015.
“Ta skupna zavezanost je edina pot, da ustvarimo mir,” je danes v Kijevu komentiral Macron, ki je prav tako poudaril, da je ključno, da sprte strani v času, ko se je Rusija s kopičenjem vojaških sil ob ukrajinski meji “odločila pritisniti na mednarodno skupnost”, ohranijo trezno razmišljanje.
Zelenski je medtem po današnjem srečanju izrazil prepričanje, da se bo t. i. normandijska četverica (Rusija, Ukrajina, Francija in Nemčija), ki že nekaj let išče rešitev za krizo v Ukrajini, kmalu ponovno sešla.
“Pričakujemo, da bomo v bližnji prihodnosti lahko opravili nadaljnje pogovore med voditelji normandijske četverice,” besede ukrajinskega predsednika povzema francoska tiskovna agencija AFP. Macron je ob tem sporočil, da se bodo svetovalci voditeljev normandijske četverice že v četrtek sestali v Berlinu.
“Zdaj imamo možnost, da s pogajanji napredujemo,” je po pogovorih v Kijevu še dejal Macron. Dodal je, da vidi tudi “konkretne, praktične rešitve” za zmanjšanje napetosti med Moskvo in Zahodom.
Macron v Moskvi izpolnil svoj cilj
“Moj namen je bil zamrzniti igro, preprečiti zaostritev in odpreti vrata novim perspektivam. Ta cilj je zame izpolnjen,” je sicer francoski predsednik povedal ob današnjem prihodu v Kijev, kamor je pripotoval iz Moskve. Macron je prvi zahodni voditelj, ki se je sestal s Putinom po decembru lani, ko so se začeli odnosi med Rusijo in Zahodom ponovno močno zostrovati.
O Putinovem odzivu je rekel, da ni “niti za trenutek pomislil”, da bi lahko ta kakšne poteze sprejel že v ponedeljek.
Putin, ki je od zveze Nato in ZDA zahteval po oceni Zahoda nesprejemljiva varnostna jamstva, je Macronu sicer v ponedeljek zatrdil, da bo naredil vse, da bi našli “kompromise, ki bodo ustrezali vsem”. Ocenil je, da določeni Macronovi predlogi “predstavljajo osnovo za nadaljnje korake” v smeri umiritve ukrajinske krize. Podrobnosti ni razkril, so pa iz Kremlja danes zanikali navedbe francoske strani, ki je sporočila, da naj bi Putin Macronu obljubil, da blizu Ukrajine ne bodo izvajali dodatnih manevrov.
Sputnik/Kremlin via REUTERS
Kaj predlaga Macron?
Po navedbah Elizejske palače je Macron med drugim predlagal zavezo obeh strani, da ne bosta sprožili kakršnekoli nove vojaške akcije, začetek strateškega dialoga med njima ter obnovo mirovnega procesa za končanje konflikta s proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine.
Dogovor naj bi tudi zagotovil umik 30.000 ruskih vojakov iz Belorusije takoj po koncu vojaških vaj, ki naj bi se začele ta četrtek.
Da se bodo ruski vojaki po koncu vaj umaknili iz Belorusije, so danes potrdili v Kremlju. “Tisti, ki to pozorno spremljate, veste, da nihče nikoli ni rekel, da bodo ruske enote ostale na beloruskem ozemlju,” je dejal tiskovni predstavnik v komentarju, ki ga je posredovala ruska tiskovna agencija Interfax.
Ruski mediji sicer poročajo, da so se na jugu Rusije danes začele nove vojaške vaje, v katerih sodelujejo raketni sistemi in oklepna vozila. Zaenkrat ni jasno, ali gre za nov razvoj dogodkov ali so te vaje del dolgoročnih načrtov, ki jih je ruska vojska objavila konec lanskega leta.
Na poti iz Sredozemskega v Črno morje pa je prav tako šest ruskih bojnih ladij. Ladje pljujejo proti Črnemu morju zaradi vojaških vaj, navedbe ruskega omrabmnega ministrstva navaja tiskovna agencija Interfax. Premik ladij je bil vnaprej načrtovan.
V luči Macronovega prihoda so v Kijevu vnovič poudarili, da so odprti za dialog, konstruktivni in si želijo diplomatske rešitve, a da ne nameravajo popustiti pri treh vprašanjih: ozemeljski celovitosti Ukrajine, zavračajo neposredne pogovore s separatisti in ne dovolijo vmešavanja v svojo zunanjo politiko.
Putin je Macrona v ponedeljek posvaril, da ga čaka tudi v Kijevu težka naloga. Po pogovorih Macrona z Zelenskim naj bi se francoski in ruski predsednik nato znova slišala. Poleg tega Macrona že nocoj pričakujejo v Berlinu, kjer bo o Ukrajini govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom in poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.
Pred pogovori so vsi trije izrazili enotnost v skupnem cilju, to je preprečitev vojne na celini, poroča AFP. Macron je ob prihodu v Berlin pozval k nadaljnjemu dialogu z Rusijo. “Skupaj moramo najti načine in sredstva, da se vključimo v odločen dialog z Rusijo,” je dejal.
ZDA: Ne ustvarjamo panike, gre za preprosto dejstvo
ZDA so medtem zavrnile očitke, da ustvarjajo pretirano paniko glede nevarnosti ruskega napada na Ukrajino, in dvome v kredibilnost njihovih opozoril. “To ni ustvarjanje panike. To so preprosto dejstva,” je v ponedeljek zatrdil ameriški državni sekretar Antony Blinken.
“Najboljši protistrup za dezinformacije so informacije in te smo skušali ponuditi po svojih najboljših močeh,” je še dejal.
Tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price je medtem novinarjem pojasnjeval, da vlada preprosto ne more razkriti vseh občutljivih podatkov, ki jih prejme od svojih obveščevalnih služb.
ZDA so lani jeseni prve opozorile, da Rusija ob meji z Ukrajino namešča večje število svojih vojakov, in ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožile, da načrtuje ponovno invazijo na sosednjo državo, kar Putin vseskozi zanika.
Ameriška vojska tudi na Balkanu
Zaradi ukrajinske krize so ZDA v Evropo poslale še dodatne vojake. Danes je v Romunijo prispelo prvih 100 ameriških vojakov, ki urejajo vse potrebno za prihod ostalih. ZDA na Poljsko in v Romunijo pošiljajo 3.000 vojakov, v Romunijo jih bo prispelo 1.000, 1700 naj bi jih na Poljskem že bilo. Kot poroča Reuters, naj bi svoje vojake v Romunijo poslala tudi Francija.
Pred dnevi je iz administracije predsednika Joeja Bidna pricurljala vsebina obveščevalnega poročila, po katerem naj bi bilo v pripravljenosti ob belorusko-ukrajinski meji že okoli 110.000 ruskih vojakov oziroma kar 70 odstotkov enot in opreme, ki jih Rusija potrebuje za obsežen napad na sosedo.
Vseskozi ZDA napovedujejo, da je bi utegnila Rusija, če bo napadla Ukrajino, napasti ta mesec.
Potem ko so tudi nekateri evropski politiki, med njimi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, izrazili nezadovoljstvo zaradi ameriške retorike, so sicer v Washingtonu naredili korak nazaj in Bela hiša je prejšnji teden odstopila od ocene, da je grožnja morebitnega ruskega napada “iminentna”.
Zaradi zmot je kredibilnost napovedi načeta
AFP sicer še navaja oceno profesorice mednarodnih odnosov Nine Hruščeve, da je težava ZDA ta, da že tri mesece govorijo o napadu, ki je tik pred vrati, zato je njihova kredibilnost razumljivo načeta. Poleg tega so se ameriški obveščevalci v preteklosti že večkrat zmotili oziroma so obveščevalne podatke priredili političnim interesom.
Izpostavila je opravičevanje napada na Irak leta 2003 s tem, da ima takratni iraški samodržec Sadam Husein orožje za množično uničenje, in pa nesposobnost Cie, da predvidi lanski bliskovit padec afganistanske vlade, ki je sledil umiku ameriških vojakov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje