Menu Item
Razmere med državami na Bližnjem vzhodu so se še dodatno zaostrile. Smrt vodje Hamasa je regijo pustila v negotovosti in zdi se, da je vsesplošna vojna na območju skoraj neizogibna – čeprav države trdijo, da si odprtega vojaškega spopada ne želijo. Guardian se sprašuje, ali bi vojno še lahko kaj zaustavilo.
“Atentat na vodjo gibanja Hamas v Tehranu je ponižal iranske voditelje, razblinil upe na premirje in povzročil, da se močno oborožene države Bližnjega vzhoda nezadržno približujejo vsesplošni vojni,” v svoji analizi ocenjuje britanski časnik Guardian.
Atentat na Ismaila Hanija, enega izmed najbolj iskanih ljudi na Bližnjem vzhodu, se je zgodil le dobrih 12 ur po prisegi novega iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana. Hanija naj bi ubila pod posteljo skrita daljinsko vodena bomba. Za napadom naj bi stal Izrael.
Eksplozija v Teheranu je zadala velik udarec novemu iranskemu predsedniku, ocenjujejo analitiki – če je ob presenetljivi izvolitvi Pezeshkiana kazalo, da Iran vstopa v nekoliko manj konservativno obdobje, je atentat te upe uničil, pravijo.
Iranski ajatola, najvišja oblast v Iranu, ki je “razjarjen zaradi napada, ki je ponižal njega in njegovo državo,” naj bi po atentatu ukazal priprave na neposredno vojaško maščevanje proti Izraelu. Iranski predsednik ni imel izbire, in je tudi sam Izraelu napovedal “hudo kazen”, upe po boljših časih za Iran pa zakopal.
“Iranski predsednik se je znašel v središču mednarodnega viharja, ki bi lahko povzročil vsesplošno vojno na Bližnjem vzhodu,” po poročanju Guardiana svarijo analitiki.
“Razjarjeni” Iran je močno povezan tudi z libanonskim gibanjem Hezbolah, ki je zaradi Izraela le dober teden prej izgubil več visokih vojaških poveljnikov, med drugim tudi visokega poveljnika libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Fuada Šukra. Gibanje Hezbolah, ki je že pred tem obljubilo podporo Iranu in večkrat ciljalo proti Izraelu, je napade po atentatu še okrepilo.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu z napadom na Hamas in Hezbolah nepremišljeno izziva, ocenjuje Guardian. Obenem pa se pripravlja na morebitno zaostritev razmer, je v sredo dejal izraelski obrambni minister Joav Galant: “Izrael ne išče eskalacije konflikta, ampak je vseeno pripravljen na vse scenarije.”
Evropo dodatni zapleti v regiji močno skrbijo, ob krepitvi možnosti za izbruh vojne med Izraelom in Hezbolahom se vrstijo pozivi, naj tuji državljani Libanon zapustijo. V soboto sta svoje državljane k temu pozvali Britanija in ZDA. Ameriško veleposlaništvo v Bejrutu je pozvalo državljane ZDA, naj zapustijo Libanon “s katero koli letalsko vozovnico, ki jo lahko dobijo.” Slovenija je svojim državljanom že v četrtek svetovala, naj državo zapustijo, in naj ne hodijo v Izrael in Iran.
Iran je tisti, ki bo odločil
Po ocenah Guardianovega komentatorja zunanjepolitičnih razmer Simona Tisdalla zdaj o morebitni eskalaciji odloča Iran: “Naslednji korak Irana bo morda odločilen pri ugotavljanju, ali bo Bližnji vzhod tonil v kaos,” je zapisal.
Že po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani se je Iran začel uveljavljati kot vodilna sila v regiji. V svojem ‘odporu’ do Izraela in ZDA je pridobil podporo militantnih islamističnih skupin v Libanonu, Siriji, Iraku in Jemnu.
A ni vse odvisno samo od Irana, ocenjujejo analitiki. Razmere na Bližnjem vzhodu pomembno poganjajo tudi dogajanje v Izraelu in ZDA. V Izraelu pa medtem narašča razkol med podporniki in nasprotniku Benjamina Netanjahuja, podpornika Donalda Trumpa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje