Bo Bolsonaro namesto 27 let v zaporu odsedel le dve leti?

Brazilski poslanci v spodnjem domu so kljub izgredom v dvorani izglasovali zakon, ki bi lahko nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru drastično znižal zaporno kazen. Zaradi načrtovanja državnega udara mu namesto 27 let grozi le še dve leti zapora. Napeto ozračje se je zaostrilo, ko je eden izmed poslancev poskušal preprečiti nadaljevanje postopka.

Poslanci so podprli zakon, ki predvideva občutno zmanjšanje kazni za vrsto kaznivih dejanj, tudi poskus državnega udara, zaradi načrtovanja, ki ga je po porazu na volitvah leta 2022 in zarote za umor sedanjega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve obsojen 70-letni Bolsonaro.

Po vroči razpravi je spodnji dom kongresa zgodaj davi potrdil zakon z 291 glasovi za, 148. proti in enim vzdržanim. Za uveljavitev ga mora potrditi še zgornji dom, senat. Ali je tu mogoče pričakovati potrditev zakona, tuje tiskovne agencije ne poročajo.

Poslanci Bolsonarove Liberalne stranke v kongresu, v katerem imajo sicer večino njemu naklonjeni konservativci, so že več mesecev razmišljali o različnih možnostih za skrajšanje njegove zaporne kazni. Med njimi je bila tudi amnestija, ki je propadla po množičnih protestih po vsej državi.

Po neuspehu te ideje je kongresnik Sostenes Cavalcante kot prvi korak do tega cilja izpostavil zmanjšanje kazni Bolsonaru.

Poskusi glasovanja o zakonu, ki bi to omogočil, so v torek v poslanski zbornici privedli do prerivanja in kaosa, saj je policija iz dvorane odstranila skrajno levega poslanca Glauberja Brago, ki je glasovanje o zakonu obsodil kot "žaljiv državni udar" in zasedel mesto predsednika parlamenta. Takrat so prekinili televizijski prenos, novinarji so morali oditi iz dvorane, po vzpostavitvi reda pa se je zasedanje nadaljevalo.

Braga je dejal, da uveljavlja svojo pravico, da "amnestije za skupino načrtovalcev državnega udara ne sprejme kot nekaj dogovorjenega".

Politična dinastija Bolsonaro

Z uveljavitvijo zakona bi Bolsonaru zaporno kazen skrajšali na okoli dve leti in štiri mesece, oprostili pa bi tudi okoli sto njegovih podpornikov, ki so obsojeni zaradi napada na vladna poslopja v Brasilii 8. januarja 2023 kmalu po nastopu levo usmerjenega Lule na položaju predsednika. Tudi v primeru uveljavitve zakona bo sicer o višini kazni na koncu odločalo vrhovno sodišče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po večmesečni blokadi so o zakonu glasovali po tem, ko je Bolsonaro svojega najstarejšega sina in senatorja Flavia Bolsonara v petek imenoval za svojega političnega naslednika in s tem kandidata njegove največje parlamentarne stranke na predsedniških volitvah prihodnje leto. Flavio je v nedeljo dejal, da ne bo kandidiral, če bodo njegovega očeta pomilostili.

Odvetniki bivšega predsednika pa so v torek vrhovno sodišče prosili, da ga zaradi operacije spustijo na prostost, saj naj bi se mu zdravstveno stanje poslabšalo. Znova so tudi prosili, da bi mu zato iz humanitarnih razlogov dovolili prestajati kazen v hišnem priporu. Bolsonaro je sicer po tem, ko so ga med kampanjo leta 2018 zabodli v trebuh, potreboval več operacij.