Menu Item
Bolezni naših prednikov bi lahko bile ključne pri zdravljenju raka. Najnovejša raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature, namreč kaže, da bi nam pri boju proti raku lahko pomagali ostanki starodavnih virusov naših prednikov, ki jih je mogoče najti v človeškem dednem zapisu.
Nedavna raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature, je pokazala, da bi lahko ostanki starodavnih virusov, ki so se skozi tisoče ali celo milijone let prenašali v človeški zapis DNK, pomagali v boju proti raku.
Raziskava znanstvenikov z Inštituta Francisa Cricka je bila osredotočena na preučevanje pljučnega raka, ki predstavlja glavni vzrok smrti zaradi raka na svetu, s ciljem bolje razumeti, zakaj se nekateri rakavi bolniki bolje odzivajo na imunoterapijo kot drugi, piše Guardian. Med preučevanjem pa so prišli do presenetljivega odkritja. Ugotovili so, da lahko rakave celice aktivirajo mirujoče ostanke starih celic, kar bi lahko človeškemu imunskemu sistemu nenamerno pomagalo pri usmerjanju napada na rakaste tvorbe. Znanstveniki so prepričani, da bi lahko to odkritje pomagalo pospešiti zdravljenje pljučnega raka ali ga celo preprečiti, s tem pa povečati možnost preživetja bolnikov s to boleznijo.
“Odkritje je zelo pomembno in odpira številne nove možnosti pri doseganju boljšega odziva bolnikov na imunoterapijo, kar je tudi ključni korak k temu, da bi lahko več ljudi premagalo pljučnega raka,” je dejal pomočnik direktorja za raziskave in vodja laboratorija za biologijo onkogenov na Inštitutu Francisa Cricka Julian Downward.
Protitelesa prepoznavajo beljakovine endogenih retrovirusov
Raziskovalci so opazovali aktivnosti imunskih celic pri miših s pljučnim rakom in vzorcih tumorjev pljučnega raka pri ljudeh. Ugotovili so, da bele krvničke, ki proizvajajo protitelesa, oz. B celice, prispevajo k imunskemu odzivu pri pljučnem raku s proizvodnjo protiteles, ki se vežejo na rakaste tvorbe.
Pri preučevanju tarče imunskega odziva so ugotovili, da protitelesa prepoznavajo beljakovine, izražene s starodavnim virusnim dednim zapisom (endogeni retrovirusi). Slednji tvorijo približno 5 odstotkov človeškega genoma in so se v dedni zapis prenesli preko okužb naših prednikov. V večini zdravih tkiv so ti virusni geni speči, v rakavih tkivih pa se lahko prebudijo.
“Zdaj vemo, da nam lahko območja širjenja B celic pomagajo napovedati pozitiven odziv na zaviranje kontrolnih točk. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko pri določenih bolnikih ciljno povečali aktivnost B celic,” je dejal Downward.
“Nepredstavljivo se zdi, da bi lahko bile bolezni naših prednikov ključne pri zdravljenju današnjih bolezni,” pa je odkritje pokomentiral vodja laboratorija za retrovirusno imunologijo na Inštitutu Francisa Cricka George Kassiotis.
Je naslednji korak razvoj cepiva proti raku?
Raziskovalci verjamejo, da bi lahko z nadaljnjimi raziskavami razvili cepivo za zdravljenje raka. To bi bilo sestavljeno iz aktiviranih genov endogenih retrovirusov, ki bi povečali proizvodnjo protiteles na mestu bolnikovega raka ter tako izboljšali izid zdravljenja z imunoterapijo, menijo raziskovalci.
Dr. Claire Bromley, ki se ukvarja z raziskavami, povezanimi z rakom, je dejala, da bo za razvoj cepiva proti raku sicer potrebnih še veliko raziskav, še piše Guardian. “Kljub temu pa je ta raziskava dodaten kamenček v mozaiku že opravljenih raziskav, ki bi lahko nekega dne omogočile, da bi ta inovativni pristop k zdravljenju raka postal realnost,” je povedala Bromley.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
