Menu Item
Organizacija, ki ima v lasti Wikipedijo, se je zapletla v sodni spor z ruskimi oblastmi. Sodišče v Moskvi je namreč Wikimedia Foundation dosodilo globo, saj so zavrnili izbris nekaterih informacij o dogajanju v Ukrajini, ki so objavljene v prispevkih Wikipedije v ruščini.
Wikimedia Foundation, lastnica spletne enciklopedije Wikipedija, se je na moskovskem sodišču pritožila proti odločitvi, s katero je sodišče zahtevalo, da se z Wikipedije odstranijo informacije o ruski invaziji na Ukrajino. V organizaciji menijo, da imajo ljudje pravico vedeti dejstva o vojni in, med drugim, da Rusija nima pristojnosti odločati o njihovem delovanju.
Ker je Wikimedia Foundation zavrnila odstranitev informacij z Wikipedije v ruskem jeziku, ji je moskovsko sodišče naložilo kazen v višini petih milijonov rubljev (dobrih 83.000 evrov). Organizacija je med drugim zavrnila odstranitev “dezinformacij” iz prispevkov z naslovi “Ruska invazija na Ukrajino”, “Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino” in “Masaker v Buči”, navaja tiskovna agencija Reuters.
Svojo odločitev je sodišče utemeljilo z argumentom, da “dezinformacije” na Wikipediji predstavljajo tveganje za javni red v Rusiji ter da Wikimedia Foundation, ki ima sedež v San Franciscu, deluje na območju Rusije in mora zato spoštovati rusko zakonodajo.
Wikimedia Foundation se je sicer na sodišče pritožila 6. junija, a so podrobnosti pritožbe znane šele zdaj.
Poziv, naj si sodišče premisli
Sodbo sodišča je komentiral Stephen LaPorte, svetovalec Wikimedia Foundation. “Odločitev namiguje, da z dobrimi viri podkrepljeno, preverjeno znanje na Wikipediji, ki je nekonsistentno s trditvami ruske vlade, predstavlja dezinformacije,” je dejal. Kot še navaja Reuters, je Wikipedija eden od redkih še dostopnih virov preverjenih informacij, ki so Rusom dostopne v ruskem jeziku.
“Vlada cilja informacije, ki so pomembne za življenja ljudi v času krize,” je še komentiral LaPorte in moskovsko sodišče pozval, naj si premisli in ugodi njihovi pritožbi v imenu pravice vseh do dostopnega znanja in svobode izražanja.
Da so diskurzi o dogajanju v Ukrajini različni, ni novost – medtem ko Ukrajina (ob podpori Zahoda) vztraja, da je žrtev Rusije in da bo vztrajala v bojih, dokler ne bo ponovno osvojila ozemlja, ki so ga zasedle (pro)ruske sile, Moskva svojo “posebno vojaško operacijo” opravičuje z dvema ciljema: denacifikacijo in demilitarizacijo Ukrajine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje