Burna reakcija iz Evrope na Trumpovo napoved carin v boju za Grenlandijo: S tem je vse narobe, ne dovolimo izsiljevanja

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo dodatnih carin za osem evropskih držav, ki so kot prve na Grenlandijo napotile manjše število svojih vojakov ali častnikov na Grenlandijo, kjer ti sodelujejo pod vodstvom Kraljevine Danske sodelujejo v vojaški vaji Arktična odpornost.

Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska bodo "obremenjene z 10-odstotnimi carinami" na vse blago, poslano v ZDA, je Trump sporočil na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Nove carine bodo v veljavo stopile 1. februarja, s 1. junijem pa se bodo zvišale na 25 odstotkov, če ne bo mogoče doseči dogovora o "popolnem in dokončnem" ameriškem nakupu Grenlandije, je zagrozil Trump.

"Čas je, da Danska vrne svoj dolg, njena obramba sta dve pasji vpregi"

Zapisal je, da skušajo ZDA Grenlandijo kupiti že več kot 150 let. "Mnogi predsedniki so to poskušali, in to z dobrim razlogom, vendar je Danska to vedno zavrnila. Zdaj je zaradi Zlate kupole in sodobnih obrambnih in napadalnih oborožitvenih sistemov potreba po PRIDOBITVI še posebej pomembna," je zapisal.

In nadaljeval: "Dansko in vse države Evropske unije ter druge države smo dolga leta subvencionirali, tako da jim nismo zaračunavali carin ali drugih nadomestil. Sedaj, po stoletjih, pa je čas, da Danska vrne dolg - na kocki je svetovni mir!"

Dodal je, da Grenladijo želita Kitajska in Rusija, Danska pa ne more storiti ničesar. "Trenutno imajo za zaščito dve pasji vpregi, eno so dodali pred kratkim," je zapisal.

"Le ZDA pod predsednikom DONALDOM J. TRUMPOM lahko sodelujejo v tej igri. In to zelo uspešno," je še napisal Trump in dodal, da nihče ne bo posegal po otoku, še zlasti, ker da je ogrožena nacionalna varnost ZDA in celotnega sveta. Ob koncu zapisa pa dodal, da so ZDA pripravljene na takojšnja pogajanja z Dansko in/ali katero koli od teh držav.

Kaj je pravna podlaga?

Financial Times ob tem opozarja, da ni jasno, na kakšno pravno podlago se bo Trump skliceval, da bi evropskim državam lahko naložil dodatne carine in ali bodo te veljale tudi za blago, ki je bilo v skladu z nedavnimi trgovinskimi sporazumi izvzeto iz ameriških carin. Bela hiša tega za zdaj še ni pojasnila.

Ameriško vrhovno sodišče pa naj bi po poročanju Financial Times v prihodnjih tednih presojalo zakonitost uporabe izrednih pooblastil ameriškega predsednika za hitro uvedbo carin za trgovinske partnerje.

Vodja demokratske manjšine v ameriškem senatu Chuck Schumer je medtem napovedal, da bodo demokrati skušali preprečiti uvedbo carin, ki jih je proti osmim evropskim državam zaradi Grenlandije napovedal Trump.

"Trumpove nesmiselne carine so že zvišale cene in škodovale našemu gospodarstvu, zdaj pa stvari samo še poslabšuje. Neverjetno neumno je, da želi povečati carine našim najbližjim zaveznikom zaradi svojega donkihotskega poskusa prevzema Grenlandije," je opozoril.

Prvi odzivi iz Evrope: S tem je vse narobe, nesprejemljivo, ne dovolimo izsiljevanja

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je izrazil presenečenje nad grožnjami Trumpa. "Namen okrepljene vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik ZDA, so namenjene ravno okrepitvi varnosti na območju Arktike," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal minister. Dodal je, da je v tesnih stikih z Evropsko komisijo in drugimi partnerji.

Posvetovanje z evropskimi partnerji so napovedali tudi v Berlinu in Parizu. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je grožnje označil za nesprejemljive, je napovedal enoten in usklajen evropski odziv v primeru potrditve carin.

"Zagotovili bomo, da bo evropska suverenost ohranjena," je zapisal na družbenem omrežju X. Kasneje pa je Macron dodal tudi, da niti tako veliko ustrahovanje ne bo spremenilo stališča držav EU glede Grenlandije.

Britanski premier Keir Starmer je dejal, da je s tem vse narobe: "Uvajanje carin zaveznikom, ki si prizadevajo za kolektivno varnost zaveznikov Nata, je popolnoma napačno, seveda bomo to obravnavali neposredno z ameriško stranjo."

Švedski premier Ulf Kristersson se je odzval z besedami: "Ne dovolimo izsiljevanja." Dodal je, da bosta samo Grenlandija in Danska odločali o vprašanjih, ki ju zadevajo ter zagotovil, da se bo zavzel za svojo državo in njene zavezniške sosede.

Norveški premier Jonas Gahr Store je zapisal, da med zaveznicami ni prostora za grožnje. Ponovil je trdno stališče Norveške, da je Grenlandija del Danske. Izpostavil je še, da v Natu obstaja široko soglasje o potrebi po okrepitvi varnosti na območju Arktike, vključno z Grenlandijo.

Finski premier Petteri Orpo je dejal, da bodo napovedane carine škodile tako Evropi kot ZDA ter da niso v interesu nikogar. Stališče Finske je, "da je treba vprašanje med zaveznicami reševati z dialogom in skupnimi vrednotami, ne z ustvarjanjem pritiska", je zapisal na družbenih omrežjih. Tudi finski predsednik Alexander Stubb je izpostavil, da zaveznice odprta vprašanja najbolje rešujejo z dialogom, ne s pritiskom.

Nizozemski zunanji minister David van Weel pa je dejal, da so napovedane carine zaznali in da so glede odgovora v tesnih stikih z drugimi članicami EU. Dodal je, da je namen napovedanih vojaških vaj ravno prispevek k varnosti na območju Arktike.

Zardi razkola med zaveznicami imata "Rusija in Kitajska gotovo krasen dan"

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je opozorila, da imata zaradi razkola med zaveznicami v Natu "Rusija in Kitajska gotovo krasen dan".

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa sta v skupni izjavi zapisala, da bi napovedane carine spodkopale transatlantske odnose in jih povlekla v "nevarno spiralo". "Evropa bo ostala enotna, koordinirana in zavezana ohranitvi svoje suverenosti," sta dodala.

Poudarila sta, da sta ozemeljska celovitost in suverenost temeljni načeli mednarodnega prava, ki sta ključni za Evropo in mednarodno skupnost kot celoto. "Dialog ostaja ključnega pomena," sta še zapisala ter pozvala k nadaljevanju pogovorov med Dansko in ZDA.

Omenjene države kot prve napotile svoje vojake ali častnike na Grenlandijo

Evropske države, ki jim je Trump napovedal dodatne carine, so med prvimi sodelovale v mednarodni vojaški vaji "Arktična odpornost", ki na Grenlandiji poteka pod vodstvom Kraljevine Danske.

Francija je tja napotila 15 vojakov, Nemčija 13 vojakov, Švedska tri častnike, Norveška dva vojaka, Finska dva častnika, Nizozemska enega mornariškega časnik in Združeno kraljestvo enega častnika.

Trump je bil do omenjenih držav v svojem zapisu oster, češ da so odpotovale na Grenlandijo "z neznanim namenom". To je po njegovih besedah zelo nevarno za varnost, zaščito in preživetje planeta.

Trump Slovenije ni omenil

Ravno v soboto je tudi slovenska vlada sprejela odločitev, da na Grenlandijo pošilja dva častnika Slovenske vojske. Več v članku: Zelena luč vlade: dva častnika Slovenske vojske naj bi na Grenlandijo odšla že kmalu

Med državami, ki jim je zagrozil z dodatnimi carinami, Trump Slovenije ni omenil, a hkrati častnika Slovenske vojske na Grenlandijo še nista prispela.

Pričakovati je, da se bodo operaciji Arktična odpornost pridružile tudi baltske države, medtem ko je Italija sporočila, da se vaji ne bo pridružila. Prav tako se vaji naj ne bi pridružile nekatere vzhodnoevropske države.

Trump je v minulih dneh že dejal, da si bodo ZDA Grenladijo prisvojile "zlepa ali zgrda", pri tem pa nikoli ni izključil možnosti, da bi si jo prisvoje tudi s silo.

Akrtična odpornost je sicer uradno vojaška vaja, je pa na daleč vidno, da je to pravzaprav evropski odvračalni ukrep pred Trumpovimi apetiti po Grenlandiji, ki so se jim v soboto na ulicah danske prestolnice in na Grenlandiji zoperstavljali tudi ljudje na množičnih protestih.

Evropska unija usklajuje odziv

Ciprsko predsedstvo Sveta EU je spričo Trumpove napovedi za danes popoldne sklicalo srečanje stalnih predstavnikov držav članic unije, da bi uskladili stališča. V skrajnem primeru lahko Evropa udari nazaj tudi s proticarinami, kar bi trgovinske odnose med ZDA in Evropo močno poslabšalo, hkrati pa bi to imelo dodaten negativen vpliv na gospodarstvo na obeh straneh Atlantika.

"Evropska unija bo vedno odločno branila mednarodno pravo, ne glede na to, kje bo treba, začenši na ozemlju držav članic EU. Za zdaj usklajujem skupni odgovor držav članic Evropske unije glede tega," je na vprašanje o Trumpovih grožnjah s carinami na novinarski konferenci v paragvajskem Asuncionu odgovoril Costa.

Če želimo blaginjo, je treba povezovati trge, ne pa uvajati carin, je še povedal na skupni novinarski konferenci s predsednikom Paragvaja Santiagom Peno in Ursulo von der Leyen.