Menu Item
Smrtonosna bolezen jelenjadi se hitro širi po Severni Ameriki, zaznali so jo tudi v Evropi. Lahko se prenaša na druge vrste, zato obstaja bojazen, da bi lahko preskočila na človeka.
V Severni Ameriki se je začela vse bolj širiti bolezen jelenov zombijev, zaradi česar obstaja bojazen, da bi se lahko prenesla na ljudi, poroča portal Newsweek.
Uradno je bolezen znana kot bolezen kroničnega hiranja (angleško: Chronic Wasting Desease ali CWD). Gre za prionsko bolezen. To so bolezni, ki jih povzročajo prioni, napačno oblikovane beljakovine, ki sprožijo, da druge beljakovine v telesu postanejo nenormalne, kar povzroči bolezen in pogosto tudi smrt. Med druge prionske bolezni štejemo bolezen norih krav ali govejo spongiformno encefalopatijo (BSE), Creutzfeldt-Jakobova bolezen in praskavec pri drobnici.
Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) so bili od novembra 2023 predhodno zaznani tudi primeri bolezni v okrožjih v najmanj 31 ameriških zveznih državah, odkrita pa je bila tudi v 23 odstotkih vzorcev, zbranih med lovno sezono 2022–2023 v kanadski provinci Alberta. Novembra so jo prvič odkrili tudi v nacionalnem parku Yellowstone.
Bolezen kroničnega hiranja je bila prvič potrjena v 60. letih prejšnjega stoletja pri jelenih v ujetništvu v raziskovalni ustanovi v Koloradu, v začetku 80. let pa pri divjih jelenih, od takrat pa se je razširila po celinskih ZDA in Kanadi ter na Norveškem, Švedskem in Finskem, kjer je okužila vrste jelenov in losov.
Simptomi se lahko razvijejo do enega leta in vključujejo izgubo telesne teže, zmedenost, slinjenje in spotikanje ter druge nevrološke simptome. Bolezen je smrtna in zanjo še ni razvitega zdravila.
Zaradi močnega širjenja bolezni po Severni Ameriki obstaja bojazen, da bi lahko bolezen kmalu prešla z živali na ljudi. Ta strah izvira iz izkušenj z boleznijo norih krav, ko se je sredi 90. let prejšnjega stoletja v Združenem kraljestvu zaradi uživanja mesa okuženih krav s to okužilo na tisoče ljudi. Bolezen se je med kravami razširila, ker so teleta hranili z okuženo govejo mesno-kostno moko.
Bolezen lahko preskoči na druge vrste
Pri ljudeh doslej niso poročali o nobenem primeru bolezni kroničnega hiranja, opazili pa so, da je bolezen z jelenov in losov preskočila na druge živalske vrste, vključno z opicami, vevericami in laboratorijskimi mišmi.
Ena od študij, ki trenutno poteka, je pokazala, da se bolezen po zaužitju okuženega mesa ali možganskega tkiva lahko prenese tudi na opice makake, ki so genetsko ljudem bolj podobne kot veverice ali miši.
Kljub temu pa ni znano, ali se lahko s povzročiteljem bolezni okuži tudi človek. Medtem ko znanstveniki še naprej raziskujejo, kako se bolezen širi in katere vrste lahko prizadene, bodo uradniki za divje živali poskušali preprečiti širjenje bolezni med jeleni in losi po vsej Severni Ameriki, poroča Newsweek.
“Ni neposrednih dokazov, da bi se bolezen lahko prenesla na ljudi, prav tako ni bilo nobenega primera bolezni pri ljudeh. Vendar pa za preprečitev morebitnega tveganja prenosa ali bolezni kanadsko ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da ljudje ne jedo mesa ali drugih delov živali s kronično boleznijo hiranja,” je v izjavi sporočilo ministrstvo za vode, zemljišča in upravljanje virov iz kanadske province Britanska Kolumbija.
Bolezen je prišla tudi v Evropo
Bolezni v Evropi nismo poznali vse do leta 2016, ko so na Norveškem potrdili prvi primer te bolezni najprej pri severnem jelenu, nato pri treh losih in leta 2018 še pri navadnem jelenu, piše na spletni strani slovenske vlade, kjer pišejo o prionskih boleznih pri živalih.
Kako je bolezen prišla na Norveško, ni znano. Razen na Norveškem trenutno v šestih državah EU s populacijo severnih jelenov in losov poteka obvezni triletni monitoring s testiranjem prostoživeče in gojene jelenjadi. Te države so Švedska, Finska, Litva, Latvija, Estonija in Poljska. Druge države pa lahko cervide (pripadnike družine jelenov) testirajo prostovoljno.
Slovenija rednega monitoringa jelenjadi ne izvaja, so nam sporočili iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Smo pa v letih od 2007 – 2009 na CWD preiskali 155 vzorcev jelenjadi. Vzorce so odvzeli lovci, preiskave pa je opravil Nacionalni veterinarski inštitut (NVI). Vsi vzorci so bili negativni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!