Menu Item
Po mnenju evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson bosta Romunija in Bolgarija še letos postali polnopravni članici schengenskega območja. Odpravi nadzora na kopenskih mejah teh dveh držav z drugimi članicami schengenskega območja še vedno ostro nasprotuje Avstrija.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je danes v Luxembourgu izrazila prepričanje, da bosta Romunija in Bolgarija še letos postali polnopravni članici schengenskega območja.
“Precej prepričana sem, da bomo še letos sprejeli odločitev o tem, upam, da še pred koncem mojega mandata,” je po zasedanju notranjih ministrov EU o polnopravnem članstvu Romunije in Bolgarije v schengnu povedala evropska komisarka, ki se ji mandat izteče konec oktobra. Dodala je, da je to tudi ena od prednostnih nalog madžarskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta.
Konec marca letos je bil odpravljen nadzor na morskih in zračnih mejah Romunije in Bolgarije z drugimi članicami schengenskega območja. Odpravi nadzora na kopenskih mejah pa še naprej ostro nasprotuje Avstrija.
Ravno zaradi nesoglasij med Bolgarijo in Romunijo ter Avstrijo danes ministri niso sprejeli skupne izjave pred 40. obletnico schengna, ki bo prihodnje leto. Po neuradnih informacijah se Avstrija ni strinjala, da bi v besedilo deklaracije o delovanju schengenskega območja zapisali, da je treba Bolgarijo in Romunijo čim prej sprejeti v območje. Ti dve državi sta na drugi strani zahtevali, da bi kot rok za odpravo nadzora na kopenskih mejah določili konec leta.
Belgijska notranja ministrica Annelies Verlinden je po zasedanju povedala zgolj, da so deklaracijo umaknili z dnevnega reda, ker ni bila pripravljena za sprejetje.
Komisija je sicer danes notranjim ministrom, med katerimi je bil tudi slovenski minister Boštjan Poklukar, predstavila letno poročilo o stanju v schengenskem območju.
“Ugotovitev iz poročila, da so bili v zadnjem obdobju doseženi nekateri pomembni napredki in izboljšave, nas lahko navdaja z nekaj optimizma, vendar nas tudi opozarja na določene pomanjkljivosti, ki bi jih morali nujno obravnavati. Ključno bo zagotoviti, da se polno uporabljajo orodja, ki jih že imamo na voljo, in poskrbeti, da se izvajanje prednostnih nalog redno oziroma ustrezno spremlja,” je dejal Poklukar.
Kot so navedli na notranjem ministrstvu, je v razpravi o prihodnosti vizumske politike EU poudaril, da je ta pomemben del schengenskega pravnega reda, obenem pa postaja tudi vse bolj relevanten element skupne zunanje politike.
Slovenija po njegovih besedah podpira odločnejšo obravnavo neusklajenosti vizumskih politik tretjih držav s politiko EU.
Komisarka Johansson je danes ministrom predstavila tudi skupni načrt za izvajanje evropskega migracijskega pakta, ki se bo začel uporabljati čez dve leti. Zdaj morajo članice do sredine decembra pripraviti nacionalne načrte. Slovenija ga že pripravlja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje