Menu Item
Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je nastopil na TV N1 Sarajevo. Govoril je o vojni v Ukrajini in njenih razsežnostih, pa tudi o opozorilih voditelju Republike Srbske Miloradu Dodiku. Kot je povedal, ne smemo zanemariti, da je Srbija podprla resolucijo Združenih narodov, ki obsoja rusko agresijo na Ukrajino, ampak je po njegovih besedah ne glede na to javno mnenje v Srbiji dovzetnejše za dezinformacije ruske propagande.
Josep Borrell je v oddaji Pressing na TV N1 Sarajevo dejal, da je treba na razmere gledati širše.
“Ruska prizadevanja upravičiti vojaško akcijo oziroma invazijo so močna. To se dogaja v vsaki državi, ponekod pa vpliva na javno mnenje. V Srbiji je javno mnenje dovzetnejše za dezinformacije ruske propagande, ki poskuša opravičiti agresijo na Ukrajino. To dela s poročanjem o genocidu, da je predsednik Zelenski fašist … Ne morem si predstavljati, da nekdo v to lahko verjame,” je rekel Borrell, a je tudi spomnil, da je Srbija glasovala za resolucijo ZN o Ukrajini.
Borrell je še dejal, da je dolžnost vseh, ki se želijo pridružiti EU, uskladiti svojo politiko s politiko EU.
“Na evropski poti je obvezno usklajevanje z zunanjo politiko EU. Srbija v nasprotju z drugimi državami nima tako visoke stopnje usklajenosti,” je dejal.
“Naredili bomo vse, da preprečimo tretjo svetovno vojno”
Borrell je pojasnil, da namerava EU nadaljevati pritisk na Rusijo kot doslej – z ukrepi in sankcijami. Dodal je, da bo “EU storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči tretjo svetovno vojno.”
“Izzvali ne bomo nobenih razmer, ki bi omogočile, da bi se vojna razširila na druga območja. Nekateri vztrajajo pri razglasitvi območja prepovedi letenja, a to bi bila vojna napoved,” je dejal.
“EU ne namerava graditi lastne vojske, namerava pa okrepiti vojske 27 držav članic EU,” je še dodal.
“Stroški za vojsko v 27 državah članicah so zdaj trikrat višji kot v Rusiji, vendar naša učinkovitost ni enaka. Združiti moramo svoje zmogljivosti, da se izognemo nepotrebnemu podvajanju, premagamo pomanjkljivosti, ki jih imamo, da zagotovimo odpornost in moč v vojaškem smislu. Seveda bo Nato še naprej eden najpomembnejših virov kot porok za obrambo ozemeljske celovitosti Evrope, a z močnejšo Evropo se krepi tudi Nato, in zagotovo se bomo pripravljeni odzvati na okoliščine, v katerih Natova zaščita ne bo dovolj,” je za N1 povedal Borrell.
Rusija bo poskušala povečati svoj vpliv v regiji
Borrell je v Pressingu dejal, da bo Rusija neizogibno poskušala okrepiti svoj “že dovolj močan vpliv v regiji” in da bo imela vojna posledice za ves svet, ki se bodo odražale predvsem v dvigu cen hrane in energentov. To bo, je dodal, pomemben udarec svetovnemu gospodarstvu.
“Državljanom moramo razložiti, kaj se dogaja. Veliko je propagande in dezinformacij iz Rusije. S tem se moramo spoprijeti, razložiti, kaj se dogaja in kakšne so posledice. Najprej moramo zagotoviti prave informacije, nato pa pospešiti proces približevanja vseh šestih držav Zahodnega Balkana EU,” je dejal Borrell.
Poudaril je, da imajo Albanija, Severna Makedonija in BiH enako zahtevo – pospešitev poti v EU, kar je, kot je dejal Borell, sprejemljivo, vendar morajo vse države izpolniti svoje naloge, ne zaradi članstva, ampak zaradi državljanov.
Nekateri segmenti so boj proti korupciji, premagovanje težav iz preteklosti, gospodarska perspektiva, krepitev demokracije itn.
O obisku BiH je dejal, da ni tam zato, da bi na koga kazal s prstom.
“Prišel sem analizirat posledice vojne in kako napredovati na poti EU skupaj s tistimi, ki so na čelu institucij. To ni samo stvar politikov, ampak tudi državljanov. Državljani se morajo bolj truditi za spravo, prekiniti prakso nacionalno razdeljenih šol, iti proti integraciji. Minilo je trideset let od obleganja Sarajeva, skrajni čas je, da skušamo povezovati, predvsem šole, ki so osnovni temelj za prihodnje generacije. Ni pomemben samo volilni zakon. Menim, je pomemben, vendar so tudi druga vprašanja, ki so pomembna,” je dejal Borrell.
O pismu Miloradu Dodiku in opozorilih, ki jih je poslal, je dejal, da je Evropska komisija že ukinila dva finančna projekta v zvezi z Republiko Srbsko. To odločitev je mogoče spremeniti, a to zahteva vrnitev v institucije BiH.
“To ni skrivnost. V pismu sem javno prosil, naj se institucije BiH ne rušijo. To je pot, ki ne pelje nikamor. Razpad BiH, separatistične težnje, delitev države – to ne vodi nikamor. Sankcije je mogoče uvesti brez soglasne odločitve, ker veljavni pravni okvir ne zahteva soglasne odločitve, ampak raje govorimo o dialogu. Vztrajamo pri spoštovanju ustave in spoštovanju pristojnosti BiH ter ustavljanju vsakršnega procesa v smeri secesionizma,” je rekel visoki predstavnik EU.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje