Menu Item
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po poročanju Reutersa dejal, da bi morala EU dovoliti Ukrajini, da napade cilje znotraj Rusije. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je dejal, da uporaba francoskih raket na ruskem ozemlju "ostaja možnost". Medtem je italijanski zunanji minister dejal, da njihovo stališče ostaja nespremenjeno – zavezniško orožje se lahko uporablja zgolj na ukrajinskem ozemlju.
“Vedno znova ponavljam, da bi Ukrajina morala imeti možnost uporabiti orožje, ki smo ji ga priskrbeli, da bi ne le ustavila puščice, ampak tudi strelce,” je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pred srečanjem z zunanjimi ministri EU v Bruslju.
“Še naprej verjamem, da je to treba storiti. Prepričan sem, da se bomo o tem še pogovarjali. Upam, da se bodo države članice s tem strinjale,” je dodal.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je ponovil stališče Pariza, ki ga je maja javno izrazil predsednik Emmanuel Macron. “Odkrito smo povedali, da je to možnost, o kateri bi razmislili, če bi omogočila napade na cilje, od koder Rusi trenutno napadajo ukrajinsko ozemlje,” je dejal novinarjem v Bruslju.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da je odločitev ZDA v tem trenutku zelo pomembna. Menila je tudi, da pravica do samoobrambe pomeni, da ni treba čakati, da raketa zadene šolo ali bolnišnico, ampak da se lahko pred njo zaščitiš in jo uničiš takoj po izstrelitvi.
“Strategija deeskalacije, ki smo jo sprejeli v zadnjih treh letih, je bila neuspešna, zato zdaj potrebujemo drugo, ki temelji na sili in ki jo zahtevajo baltske države in druge, vključno z Ukrajino,” pa je ob prihodu na srečanje izpostavil litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Dodal je, da to pomeni orožje za Kijev, odpravo vseh omejitev in strategijo, ki bo temeljila na zmagi. Izrazil je še upanje na spremembe z novim vodstvom v EU in ZDA.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je poudaril, da stališče Italije glede uporabe zavezniškega orožja ostaja nespremenjeno. “Lahko se uporablja zgolj na ukrajinskem ozemlju,” je dejal. Zavzel se je tudi za organizacijo mirovne konference za Ukrajino, na kateri bi sodelovali tudi predstavniki Rusije, Kitajske, Indije in Brazilije.
Spomnimo, ameriški predsednik Joe Biden je po poročanju Reutersa in New York Timesa včeraj umaknil omejitve za ukrajinske napade z ameriškim orožjem dolgega dosega na cilje globoko v Rusiji. Bela hiša poročanja sicer še ni potrdila.
O prekinitvi političnega dialoga z Izraelom
Borrell bo ministrom na zasedanju v Bruslju predstavil še svoj predlog za prekinitev političnega dialoga EU z Izraelom v okviru pridružitvenega sporazuma. Kot je napovedal že po oktobrskem zasedanju v Luxembourgu, bodo razpravljali, ali je Izrael v okviru spopadov v Gazi in Libanonu prekršil določbe sporazuma glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.
Da bo predlog prejel potrebno soglasno podporo držav članic, je malo verjetno. Članice so namreč o vojni na Bližnjem vzhodu precej razdeljene, Nemčija pa je tudi že javno izrazila nasprotovanje Borrellovemu predlogu. Slovenija, ki jo danes v Bruslju zastopa ministrica Tanja Fajon, predlog po neuradnih informacijah podpira.
Ministri imajo na dnevnem redu znova tudi nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Med drugim bodo govorili o podpori tretjih držav Rusiji, med drugim Irana, Severne Koreje in Kitajske.
Oba konflikta pa bosta v ospredju razprave ministrov o nadaljnjih odnosih EU in ZDA po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah.
To bo predvidoma zadnje zasedanje zunanjih ministrov pod vodstvom Španca Borrella, ki naj bi ga decembra na položaju zamenjala nekdanja estonska premierka Kaja Kallas. Bo pa v torek v Bruslju Borrell vodil še srečanje obrambnih ministrov, ki se bodo posvetili predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!