Menu Item
Ukrajina se je v teh tednih ponovno znašla v središču pozornosti. Odnosi med Zahodom, Rusijo in Ukrajino so zaostreni "do roba", diplomati pa iščejo rešitev, ki bi lahko temu delu Evrope prinesla težko pričakovano stabilnost. O vlogi Ukrajine, morebitnih sankcijah, s katerimi zahodne zaveznice Rusiji grozijo v primeru napada, ter razmerjih moči med velesilami, smo se pogovarjali s svetovalcem predsednika RS za nacionalno varnost Boštjanom Šeficem. "Stvari so skrajno napete, vse opcije so možne in vse, razen dogovora o začetku pogajanj o odprtih vprašanjih in začetku reševanja konflikta interesov, so slabe," med drugim pove.
Diplomatski aparati zahodnih zaveznic, Ukrajine in Rusije so v pogonu. Ker je kopičenje vojaških sil na vzhodu Evrope privedlo do velike zaostritve odnosov, je kratkoročni cilj le eden – preprečiti, da izbruhne vojaški konflikt. Tega v tako kompleksni situaciji, kjer niti interesi politike in gospodarstva niso vedno na isti strani, lahko sproži že najmanjši incident.
“Da je na tem območju toliko vojske, nas mora zelo skrbeti. Narediti moramo vse, da se potegne ročna zavora,” pove svetovalec predsednika RS Boštjan Šefic. Dogajanje v, blizu in okrog Ukrajine, ki te dni zaposluje mednarodno skupnost, sicer ni novo, kvečjemu predstavlja novo poglavje v dinamikah mednarodne skupnosti.
“Odnose med Zahodom in Rusko federacijo (RF) zaznamujejo vzponi in padci, odnosi so bili kdaj zelo napeti, kdaj pa dobri, konstruktivni, razvijalo se je gospodarsko, znanstveno in politično sodelovanje. Predvsem v začetku tega stoletja je bila pozitivna klima na vseh nivojih,” pravi Šefic.
Znano je, da imata Zahod in Rusija svoje strateške cilje in interese, ki pa se, tako Šefic, križajo, kar povzroča trenja. “A če pogledamo nazaj, se je vedno, ne glede na to, kako hudo je bilo (Kubanska kriza, denimo), našlo dovolj državniške modrosti in razuma, da smo se s pogovori in kompromisi izognili najslabšim scenarijem,” pove. Sogovornik tudi v tokratni zaostritvi vidi priložnost za konstruktivno rešitev, ki bi morda lahko tudi na dolgi rok redefinirala razmerja med silami ter vzpostavila stabilnost in mir. “To je pomembno za vse, tudi za RF, kajti varnost je temelj razvoja,” poudari.
Kalkulacije Moskve
Po Šeficevih besedah lahko trenutno dogajanje razumemo tudi v kontekstu želje Rusije, da bi še okrepila svoj položaj v svetu. “Morda so v Moskvi ocenili, da so sedanje razmere na strani zahodnih zaveznikov takšne, da omogočajo lažjo uveljavitev njenih interesov. Pri tem verjetno spremljajo notranjepolitično dinamiko v posameznih državah, vključno z ZDA, računajo na potencialno neenotnost in zahtevno usklajevanje znotraj EU, pri nekaterih odločitvah pa tudi na neenotnost Nata,« razmišlja.
Potem ko so se po padcu berlinskega zidu zvezi Nato priključile nekatere nekdanje sovjetske republike – tri baltske države – pa tudi države nekdanjega Varšavskega pakta, dodatno širjenje Nata na vzhod za Moskvo ni sprejemljivo. Tudi zato, ker Rusija Ukrajino dojema kot naravno območje vpliva. Če upoštevamo, da Zahod po drugi strani ne bo pristal na to, da se državam odreka pravica do samoodločbe (vključno s pravico do izbire varnostnega zavezništva) ali da se posega v njihovo suverenost, pri čemer so to temeljna demokratična načela, se trenutni položaj kaže kot zelo zapleten.
Sankcije, ki bi prizadele tudi EU
Zaradi nakopičenih vojaških sil tako na ruski kot na ukrajinski strani Zahod že intenzivno pripravlja odziv v primeru vojaškega konflikta. Čeprav je iz nekaterih prestolnic zahodnih zaveznic sprva prišlo nekaj nejasnih signalov, je prevladalo jasno stališče, da bodo sankcije ob morebitni ruski invaziji odločne. Zelo verjetno je, da bi poleg ostalih ukrepov vključevale energente, prodaja katerih predstavlja pomemben vir dohodka za Rusijo. Tudi iz Berlina so namreč v četrtek sporočili, da so na mizi sankcije, ki bi zadevale plinovod Severni tok 2, po katerem plin sicer še ni stekel.
Sankcije, ki bi vključevale plin, pa bi pomenile izziv za obe strani. Za Rusijo, ki je odvisna od njegove prodaje, ter za EU, ki iz Rusije uvozi več kot tretjino plina, ki ga potrebuje (Nemčija medtem po navedbah Deutsche Welle iz Rusije uvozi še več, in sicer več kot polovico plina). Pričakovati je, da bi tovrstne sankcije še dodatno dvignile cene energentov. Hitra preusmeritev k alternativnim virom energije je v kratkem roku namreč zahtevna in v kratkem času terja velika vlaganja, ne glede na to, da je prehod na zelene vire ena od prioritet EU, opozori Šefic. Ob tem poudari, da je oskrba z energijo ta trenutek področje, ki mu je potrebno dati veliko pozornost.
“Sankcije so lahko v kombinaciji z drugimi ukrepi učinkovit instrument, če so zelo dobro domišljene in usmerjene na zares nevralgične točke nasprotne strani. Vnaprej je treba biti prepričan, da bodo sankcije vplivale na nadaljnje korake,” pove Šefic in doda, da jih je ključno uporabiti takrat, ko so vzvodi realni. Misliti, da se Rusija ne zaveda dilem, pred katere sankcije postavljajo zahodne zaveznice, je po njegovem naivno. Rusija je po letu 2014 uspelo ublažiti učinke sankcij Zahoda, ki so sledile ruski priključitvi Krima, in tudi zdaj se Moskva brez dvoma pripravlja na morebitne sankcije in njihovo čim boljše obvladovanje.
Če se bodo napetosti stopnjevale in se bodo odvili najbolj črni scenariji, bo EU ob Ukrajini brez dvoma nosila največji del posledic, še poudari Šefic. Ne le na področju energetike. Unija bi posledice med drugim občutila tudi zato, ker bi bile prekinjene ali ovirane nekatere transportne poti.
Tempo dogajanja pa medtem, vsaj tak je vtis v javnosti, narekujejo ZDA, ki imajo (tudi znotraj Nata) vodilno vlogo na področju varnosti. Zaradi možnih posledic in dejstva, da bo celotno dogajanje imelo neposreden in posreden vpliv na EU in njene članice, mora EU po mnenju sogovornika biti odločnejša in stopiti v središče aktivnosti. Kajti, tako Šefic, “če ne bomo naredili jasnih in odločnih korakov in v pogovorih zaščitili naših interesov, bomo marginalni. In če bomo marginalni, se bodo drugi odločili namesto nas. Če pristanemo na to, bomo v sodobnem multipolarnem svetu bistveno, bistveno šibkejši.”
Nič o Ukrajini brez Ukrajine?
Neznank v trenutnem razvoju dogodkov je veliko, pove Šefic. Kljub sporočilu, ki se glasi »Nič o Ukrajini brez Ukrajine«, je v javnosti vtis, da temu ni čisto tako. Po mnenju sogovornika je Kijev resda vključen v pogovore, a poročanje vendarle ostaja osredotočeno na besede Washingtona in Moskve.
Čeprav se zdi, da je Ukrajina ujeta med interese Zahoda in Rusije in potisnjena na stranski tir, pa ni brez moči, opozori predsednikov svetovalec. Ukrajina je aktiven akter ter hkrati nosi veliko breme in odgovornost. Breme dejstva, da kot suverena država nima nadzora nad celotnim ozemljem, in odgovornost, da z nobeno nepremišljeno aktivnostjo na vzhodu države (Doneck, Lugansk), kjer trenutno vladajo proruski separatisti, ne povzroči situacije, ki bi bila lahko sprožilec in alibi za intervencijo Rusije. Ob dejstvu, da Kijev bolita izguba Krima in nadzora ozemelj v Donbasu, se država sooča z gospodarskimi težavami in bojem proti korupciji.
Ker dogajanje, ki smo mu priča trenutno, sega onkraj Ukrajine in posega v dinamike med silami, je v enačbo treba vključiti tudi azijsko velesilo, Kitajsko. V iskanju novih trgovinskih partneric, ki bi zmanjšale rusko odvisnost od Evrope, se Rusija namreč vse bolj obrača h Kitajski. Na to je pred dnevi prek Twitterja posredno opozorila tudi ruska državna energetska korporacija Gazprom. Kot navajajo, so 18. januarja zabeležili “nov absolutni rekord” v dnevni dobavi ruskega plina Kitajski, v isti infografiki pa so nanizali še podatke o stanju zalog plina v podzemnih skladiščih Evrope, ki da so v tem obdobju najnižje v primerjavi s preteklimi leti.
Čeprav Slovenija trdno stoji za vrednotami Zahoda in je trden zaveznik, smo imeli z Rusijo v zadnjih 30 letih konstruktivne odnose, pove Šefic. “Med nami so bile pogosto večje ali manjše razlike, a smo jih spoštovali in našli skupni imenovalec, ki nam je omogočil, da smo med drugim dosegali zelo dobre gospodarske rezultate,” doda. Ti odnosi so bili vedno dinamični, pestri, niso bili enoznačni, vendar odkriti in neposredni.
Na potezi je diplomacija
Medtem ko se na Zahodu veliko pozornosti namenja vprašanju, ali bo Rusija napadla in kako bodo zaveznice na to odgovorile, pa za zdaj ostaja odprto vprašanje, kako bi ruski predsednik Vladimir Putin v nasprotnem primeru – torej če do konfrontacije ne pride – domači javnosti upravičil kopičenje sil na območju blizu meje z Ukrajino. Zato je pomembno, da se v pogovorih pride do rešitev, ki bodo sprejemljive vsem vpletenim.
Odnosi med Zahodom, Rusijo in Ukrajino so resda zelo napeti, a diplomacija, poudari Šefic, še ni rekla zadnje – tudi občutek je, pove, da so pogovori za zaprtimi vrati bolj mirni kot na odprti sceni. Zahodne zaveznice Rusiji resda ne bodo obljubile nič, kar ne bi bilo skladno s prej omenjenimi načeli, a so Moskvi ponujeni pogovori o pomembnih strateških zadevah, kot so nadzor nad oboroževanjem, preglednost vojaških aktivnosti, mehanizmi za zmanjšanje tveganj in druga pomembna vprašanja, ki morajo biti v interesu Rusije. Svetovalec predsednika upa, da bo ruska stran to priložnost prepoznala.
Kako ključna je komunikacija prav v tem trenutku, se gotovo zavedajo vse vpletene strani, kajti, tako Šefic, v primeru neposrednega konflikta “ne bi imeli zmagovalca”. Tudi v luči drugih skupnih izzivov za preživetje, kot so podnebne spremembe, ki jih brez sodelovanja ključnih svetovnih akterjev ne bo možno uspešno nasloviti.
Poleg konvencionalnega vojskovanja je danes pomembno tudi hibridno vojskovanje, ki vključuje številne aktivnosti, tudi kibernetske napade, dezinformiranje, zlorabe in manipulacije na družbenih omrežjih, zlorabo migracij ter gospodarske in politične pritiske. “Hibridno delovanje poteka danes in bo v vsakem primeru s posameznimi oblikami ostalo prisotno, tudi če pride do vzpostavitve dialoga,« pojasni Šefic.
Moč hibridnega vojskovanja ponazori s primerom premišljenega kibernetskega napada, s katerim lahko napadalec ustvari veliko škodo, če denimo cilja na bančni sistem ali pa infrastrukturo, ki zagotavlja varnost v prometu. Tovrstni napad lahko sproži nemir in nezadovoljstvo v družbi, socialna trenja in v končni posledici morda tudi menjavo oblasti …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje